Težko pričakovani četrtek smo le dočakali in Barjani smo se zbrali pred Cankarjevo osnovno šolo, kjer nas je že čakal vodnik Milan.

Najprej smo obiskali Sveto jamo.

Avtobus nas je odpeljal proti Kozini, kjer smo spili nepogrešjlivo Cankarjevo kavo. Po kratkem postanku smo se odpeljali do Socerba. Najprej smo si ogledali vhod v Sveto jamo, nato pa še zunanji del gradu, ki  je bil zaprt.

Pod gradom na Socerbu.

Naslednji naš cilj  je bil Osp, ki  je ena najstarejših vasi v Sloveniji. Na sredi slikovite vasi stoji cerkev  sv. Tomaža. Nad vasjo  se dvigajo prepadne čez 200 m visoke stene, ki dajejo užitek plezalcem.

Zardela so ji lička.

Po malici iz nahrbtnika smo se napotili proti gorski vasici Tinjan, ki leži 374 m nad morjem. Potrebovali smo dobro uro prijetne hoje po gozdu do vasi. V sredini naselja stoji cerkev sv. Mihaela, poleg nje pa antenski stolp, ki kvari lep izgled vasi.

Naš vodnik Roki je imel tudi licenčno značko in na njej telefonsko številko lastnice.

Od Ospa naprej nas je spremljal  prijazen kuža Roky, ki je dobro poznal pot do Tinjana. Ker nas je skrbelo, če bo našel pot domov, je Milan poklical lastnico, da ga je prišla iskat. Mnogim je odleglo.

Na srečo se vsaj delno ohranja stara arhitektura.

Na vrhu Tinjana.

Sledil je še spust v dolino do gostilne v Rižani, kjer so nam postregli z odlično primorsko joto, slavljenca Andreja in Franci  pa sta poskrbela za sladico.

V dolino Rižane nas je popeljala ta lepa, mehka pot.

Vreme je bilo žal megleno, tako da lepih razgledov proti Tržaškem zalivu nismo bili deležni. Vseeno pa smo dan zaključili zadovoljni, saj smo se družili s prijatelji in nekaj naredili za svoje zdravje. Prehodili smo kar 10,5 km v nekaj več kot v 4 urah.

Zapisala:  Zlata in Stane Kržmanc
Slike: Andrej V., Jana M., Milan J. in Stane K.
GPS zapis: Stane Kržmanc