petek, 27.12.2013

V hladnem, meglenem decembrskem jutru smo se Svizci zbrali na parkirišču na Vrhniki. Avtobus nas je odpeljal proti  Mengšu, kjer smo izstopili pri spodnjem Mengeškem gradu. Pozidali so ga v 17. stoletju namesto starega gradu pod Gobavico. Novi grad je v svoji zgodovini zamenjal veliko lastnikov, po vojni pa so ga podržavili in v njem uredili stanovanja. Sedanje stanje je prav žalostno, saj sta grad in okolica zelo zanemarjena.

Polni pričakovanja v prvem klancu pod Gobavico

Ivje nas je naravnost navdušilo

Pot nas je vodila do Mengeške koče na Gobavici z nadmorsko višino 433 metrov. Po dobri jutranji kavi ali čaju smo pot nadaljevali po gozdnem grebenu. Pot je bila za ta čas nekaj posebnega, kot v pravljici. Ivje na drevju in tleh, pomrznjena zemlja in varen korak. Lepota narave je kar sama silila k razmišljanju.

Pod Mengeško kočo nas je za kratek čas razveselilo sonce

Prvi sončni žarki so plaho prebodli meglo in ivje se je pričelo usipati na tla. Čez čas se je ivje začelo taliti in v težkih kapljah padati k tlom kot bi nas zajel dež. Vreme se je z nadmorsko višino spreminjalo, pod nogami se je zemlja tajala, listje je postalo mokro.

Tako smo v dobrih dveh urah prešli iz minusa na plus in v odjugo. Z vsakim prehojenim metrom smo bili bliže cilju. Po treh urah hoje smo dosegli Vrh Staneta Kosca, 641m visoko z razglednim stolpom. Razgleda ni bilo, saj so sivi oblaki zagrnili okolico. Mimo planinskega doma nad Rašico, smo se odpravili do avtobusa, ki nas je čakal v vasi in nas odpeljal proti Vrhniki.

Mraz in megla sta ustvarila čarobni gozd

Vrh Rašice z razglednim stolpom je že zajela odjuga

Zadnji pohod v decembru je tudi prava priložnost za druženje. Ob bograču smo poslušali poročilo o realizacijo izletov  in plan za naslednje leto. Ob tej priložnosti smo se zahvalili našim planinskim in organizacijskim vodjem.

Darila iz Logatca za pohodniške Svizce

Zapisala: Mija Ocepek
Fotografije: Sonja Zalar Bizjak