Dne 21. 01. 2014 smo se Sončki napotili po tematski Poti skozi Zalo. Pot je zgodovinska in je nastala v okviru projekta »Duša tematskih poti«. Pohodnike vodijo zeleno-rumene markacije, smerokazi in animacijske table, ki so oblikovane v obliki ličnih kozolčkov.

Skozi zamegljen gozd smo se vzpenjali proti vrhu Zale.

Na vsaki od šestih tabel je tridimenzionalni žig, na katerega se položi zgibanka in s pomočjo svinčnika se izrišejo slikice, ki skupno tvorijo  iz vseh 6 tabel sliko medveda. In na vsaki tabli so odlomki in risbe pripovedi iz knjige v Zali, ki jo je napisal naš pisatelj dr. Ivan Tavčar. Prvi  in zadnji del poti  poteka  po hrbtu Žirovskega Vrha, ki meji med občinama Žiri in Gorenja vas – Poljane, večji del poti pa vodi skozi gozd Zala, o katerem piše Tavčar v svoji povesti.

Tam so nas presenetila številna mogočna mravljišča.

Pohod  smo pričeli pri najvišje ležeči  kmetiji v Žirovskem vrhu, po domače »pr’ Bukovc« iz leta 1639, v kateri je bila najdena ena izmed dveh Dalmatinovih biblij v Sloveniji. S ceste smo kmalu zavili v gozd in prispeli v osrčje Zale. Pod najvišjo točko, vrhom Zale (899 m), smo nadaljevali mimo velikanskih mravljišč do lepe gozdne jase in naprej do Marijinega znamenja v Zali.

Nizki oblaki so se razgrnili in ugledali smo Blegoš in njegove nižje sosednje vrhove.

Okoli nas pa mozaična pokrajina, ki so jo v stoletjih trdega dela ustvarili prebivalci teh krajev.

Tam naj bi po pripovedi nekoč medved raztrgal nekega človeka. Nad Mrakovo domačijo se je odprl čudovit pogled na okoliške kmetije Žirovskega Vrha in na Blegoš. Mladi gospodar domačije pri Mraku, nam je dovolil, da smo si ogledali rezbarije znotraj in zunaj hiše, ki jih je naredil prejšnji gospodar kmetije gospod Mrak Ciril. Razkazal nam je tudi  hlev in živino v njem. Pot smo nadaljevali navzdol mimo drugih domačij do Mlina, ki stoji ob živahnem potoku Zali. Nato smo se povzpeli po asfaltni cesti do domačije Žirovski vrh 72, kjer so nas pogostili z domačim žganjem, kruhom in zaseko. Kdor je želel, si je dobrote lahko kupil tudi za domov.

S pomočjo informativnih tabel smo lahko sledili zgodbi V Zali.

Na najnižji točki naše poti smo prispeli v grapo Zale.

Nato smo se čez travnike povzpeli do ceste na grebenu Žirovskega vrha in krenili vzporedno ob  Rupnikovi liniji nazaj proti izhodišču. Cesti smo se deloma izognili in krenili na gozdno markirano pot do kmetije Bukovc, kjer  so nas pričakali z aperitivom – domačim žganjem, orehovcem in z »žirovskarjem«, posebnim žganjem z zelišči, nabranimi na Žirovskem Vrhu. Postregli so nas z dobrim kosilom in kruhom, pečenim v krušni peči. Vse njihove dobrote smo lahko tudi kupili.

Sončki ob Zali

Pot v Zalo

Prehojena pot ni bila težka, vreme nam je bilo naklonjeno,  uživali smo na svežem zraku in čudovitem pogledu na okoliške kmetije, ki so razporejene po hribih.

Zapisala: Jelka Koderman
Fotografije: Tatjana Rodošek, Sonja Repnik in Sonja Zalar Bizjak
Zemljevid: Srečko Kenk