četrtek, 23.4.2015

V četrtek, 16. aprila smo se Svizci zbrali ob 7. uri in se odpeljali proti Idriji. Vreme je bilo sončno in toplo, zato smo se toliko bolj veselili pohoda na Kobalove planine nad Idrijo, ki sta ga pripravila Sonja in Vojko.

Že med vožnjo sta nas seznanila z zahtevnostjo poti, zato smo se razdelili v dve skupini: ena večja za vzpon na 834 metrov visoke Kobalova planine in ena manjša za obisk Divjega jezera in pot po Rakah ter ogled Scopolijevega botaničnega vrta.

Iz Idrije nas je avtobus odpeljal po ozki in vijugasti cesti do Psihiatrične bolnice na hribu in nam s tem prihranil neprijetno hojo po asfaltu. Vzpon na vrh je bil zelo razgiban. Presenečeni smo bili, ker je kljub višini v tem letnem času bilo vse v cvetju.

Pri Swenaku idrijskih študentov smo krenili na Kobalove planine

Z velikim zanimanjem smo prisluhnili opisu posameznih cvetlic, kot so navadna šparnica, velecvetna mrtva kopriva, pljučnik z roza in modrimi cvetovi, trilistna veternica s snežno belimi cvetovi… Spomladanske cvetlice so nas spremljale vso pot do osamljene kmetije Na Lomu, kjer nas je gospodar pogostil s pijačo, mi pa smo si malico obogatili s čemažem.

Na strmih pobočjih je žled podrl marsikatero lepo raščeno bukev

Kranjska bunika je nastavila soncu svoje zvonaste cvetove

Pri Lomarju smo si privoščili počitek in malico

Na grebenu Kobalovih planin smo se ozrli na Idrijo pod nami, potem pa se razgledali po Idrijskem hribovju. Razgled je bil res veličasten, z grapami in zaselki na grebenih, nato pa smo zapeli naši Stanki za rojstni dan. Mari in Ivanka iz Borovnice sta ji posebej za to priložnost zapeli staro ljudsko pesem. Marsikdo od nas je že zelo dolgo ni slišal, nekateri pa sploh prvič.

Kranjski petoprstnik spominja na jagodnjak, vendar nima slastnih plodov

Modrina cvetov spomladanske torilnice je tekmovala z modrino neba

Pot smo nadaljevali po grebenu na vrh, kjer zaradi gozda ni razgleda, nato pa se začeli spuščati. Hodili smo počasi in previdno, včasih so nas ovirala od žleda podrta debla, vendar smo vse težave premagali in se utrujenih nog spustili v Idrijo. V gostilni Kos smo se združili z manjšo skupino, ki je imela svoj program in se okrepčali z idrijskimi žlikrofi. Za pijačo pri kosilu je poskrbela Stanka, mi pa smo ji zapeli za veselo praznovanje, nam vsem pa za druženje na pohodu.

Zadovoljstvo na obrazih Svizcev pove vse

Spust s Kobalovih planin do Idrije je bil mestoma strm

Napisala: Matilda Hafner
Fotografije: Sonja Zalar Bizjak