Čudovit dan je bil ta 20. maj 2014, ko smo se Vandrovke, članice DU Vrhnika odpravile na Vremščico. Enaintrideset pohodnic in štirje pohodniki, ki so nam delali družbo, smo se zjutraj odpeljali proti Pivki in dalje do Košane.
Vodička Elica, ki je polna znanja, nas je že na avtobusu seznanila, kako bo potekala pot. Jasno nebo, toplo sonce in naša dobra volja so nas pospremili na pot, ki se je začela s Košanske doline. Na začetku je bila pot kar malo strma,a gozd nam je delal senco.
Počitek med potjo
Na Vremščico pelje več poti. Mi smo šli po lažji poti, a smo se večkrat ustavili, se malo oddahnili in istočasno postanek izkoristili za spoznavanje zanimivih cvetic. Že kmalu ob poti so se nam ponujale razne rastline, med njimi peresasta bodalica, ki nam jih je Elica zelo dobro predstavila. Ob enajsti uri smo prispeli do kapelice, se tam malo okrepčali in spočili. Tudi pozvonili smo za srečno pot naprej.
Perunike
Od tu naprej se je narava odprla in nas sprejela v svoj objem. Čudovito zelenje, veliko raznovrstnih cvetlic in tudi kakšno osamljeno suho drevo krasi naravo. Ne da se vse opisati, to moraš videti in doživeti! Ljubitelji rož uživajo najbolj v mesecu maju, saj jih je v izobilju. Čudovite so narcise, potonike, navadni zlati koren, košeničice, perunike, podkvice, rumeni podraščec, grebenuše, jetičniki….
Počitek pri cerkvici
Hodili smo še dobre pol ure in prispeli na vrh. Vremščica je pogorje, ki se razteza med Senožečami, Pivko in Divačo. Najvišji vrh pogorja je Velika Vremščica.
Zbrana družba na vrhu Vremščice
Razgled z vrha sega od Dolomitov, Julijskih Alp, prek Nanosa do Kamniško Savinjskih Alp ter prek Javornikov, Snežnika do Jadranskega morja. Višina znaša 1027 m. Vremščica je zelo položna in prijazna gora in primerna predvsem za tiste, ki hodijo v naravo iskat tišino, prijetne sprehode in lepe razglede.
Grebenuše in mračice
Kar težko smo se poslovili od vrha in že smo se morali odpraviti po drugi poti v dolino. Ko smo se vračali, so nas ob poti spremljale čudovite potonike in kar nismo se jih mogli nagledati, kako krasijo naravo. Moj fotoaparat je posnel toliko cvetlic, kot še nikoli do sedaj. Sedaj imam to shranjeno v računalniku in jih gledam vsakdan ter jih z veseljem pokažem še drugim, ki niso doživeli te lepe narave.
Navadni zlati koren
Navadna potonika
Dan se je kar hitro obrnil v popoldanski čas in polni lepih vtisov smo se odpravili v prijetno domačo gostilno, kjer smo se okrepčali.
Hvala vsem za družbo in upajmo, da bomo kaj tako lepega še videli. Hvala Elici, Milanu in Jožetu.
Zapisala in foto: Fani Šurca