Vandrovke obiskale Zajamnike

2016

ponedeljek, 10.10.2016

Pa smo dočakali lep sončni torek, ko nas je pot vodila na Zajamnike. Na začetku so bili ti Zajamniki velika neznanka, marsikdo od nas je prvič slišal za ta kraj. Spraševali smo se, le kje to je in kaj bomo videli in doživeli. Že v avtobusu pa nam je vodnik Milan pojasnil nekaj podrobnosti. Obvezna kavica v Gorjah in že se nas je prijela živahnost in pričakovanje nečesa novega.

Na Pokljuki smo izstopili in se z Rudnega polja napotili v smeri Uskovnice. Kmalu na levi strani ceste smo opazili tablo z napisom za Zajamnike in planino Praprotnico. S ceste smo se spustili po nekoliko ožji poti navzdol do pašnikov, prek katerih smo hitro prispeli do vrtače, v kateri so energijske točke. Enaintrideset Vandrovk in dva Vandrovčka smo kar hitro izkoristili to pozitivno energijo in se namestili na te točke v želji, da se nas kaj prime.

Pot je bila prijetna in nezahtevna. Seveda smo se med potjo ustavljali, občudovali naravo in prisluhnili Milanu, ki zna tako prijetno pripovedovati.
Višina 1257 m je višina prastare planine Zajamniki, kjer pasejo predvsem govedo. Razprostira se na obrobju Triglavskega narodnega parka. Obdajajo jo obsežni smrekovi gozdovi, vendar nam nudi lepe razglede na bližnje dvatisočake, Mišelj vrh, Debeli vrh, Tosc izza katerega se dviga Triglav, Veliki Draški vrh in Ablanco. Proti jugu se vidijo spodnje Bohinjske gore.

Planina ohranja svoj prvotni pastirski videz, zelo fotogenično »ulico« pastirskih hišic ali planšarskih hramov, ki so slikovito razporejeni vzdolž poti, kar je dragoceno izročilo kmečke kulture.

Veselje je bilo veliko, ko smo prispeli, pastirske kočice kot v pravljici, tišina, čist zrak in razgledi na vse strani. Ni čudno, da nekateri pravijo, da so Zajamniki balkon Pokljuke. Tudi Bohinjsko jezero se je videlo.

Vračali smo se po isti poti malo utrujeni, a polni novih vtisov. Kosilo na Zatrniku nas je okrepilo.

Še bi lahko pisala, a fotografije tudi veliko povedo. Hvala vodniku Milanu, ki nas je popeljal v ta za nas novi svet.