nedelja, 16.8.2015

Da nam je dovolj neznosne vročine, se je odločila skupina 20 pohodnikov iz skupin »ZIMZELENI« in »BARJANI« ter se na prvi avgustovski torek pod vodstvom naših vodnikov Milana in Frenka odpravila na dvodnevni pohod po Pohorju.

Zgodaj zjutraj nas je z avtobusom pričakal naš stari znanec šofer Ivan ter nas popeljal na pot proti Štajerski. Po dobri jutranji kavici v Zrečah smo se odpeljali na Roglo do hotela Planja, kjer se je pričela naša pot.

Kmalu se je na desni strani prikazal vrh Rogle (1.517 m) z razglednim stolpom. Preko Ostruščice (1.498 m) in sedla Komisija (1.446 m) smo prišli do Lovrenških jezerc, ki smo si jih sprva ogledali z razglednega stolpa, po kratkem postanku za malico pa še z urejene poti okoli jezerc, ki jih obrašča ruševje.

Posnetek značilen za Lovrenška jezera

Nato smo se spustili nekoliko nazaj na pot proti Ribniški koči, prečili preval  Šiklarica (1.300 m) ter se pred Jezerskim vrhom (1.537 m) usmerili desno proti Ribniškemu jezeru, na katerem smo občudovali prelepe cvetoče lokvanje. Po prečkanju Jezerskega vrha smo se spustili do Ribniške koče, ki stoji na mestu pogorišča nekdanje Hutterjeve vile na višini 1.507 m.

Na Ribniškem, Jezerskem ali Partizanskem vrhu (1537 m)

Na najvišjem vrhu Pohorja – Črni vrh (1543 m)

Tu smo si nekoliko oddahnili in se podprli in že smo bili pripravljeni za popoldanski spust do Koče na Pesniku, ki stoji na lepi travnati planoti nad Radljami na višini 1.101 m. Po prijetnem klepetu z oskrbnikom smo zagrizli v strmino in se vrnili do Ribniške koče, kjer smo zaključili prvi dan pohoda in kjer so nas že čakale tudi postelje.

Razveselili smo se tega panonskega svišča

Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo se preko Črnega vrha (1.543 m) odpravili proti Kopam. Po slabih dveh urah hoje smo prispeli do sedla Pungart in Grmovškovega doma (1.371 m), kjer smo si privoščili krepčilno kavico, nato pa se preko Velike Kope (1.543 m) in pod Malo Kopo (1.524 m) spustili do, žal zaprtega, Partizanskega doma na 1.443 m.

Tudi Veliki Kopi (1542 m) smo bili kos

Skupinska slika z vsemi pohodniki pred Kremžarjevo kočo ob uspešnem zaključku dvodnevnega pohoda

Razgledali smo se po bližnji in daljni okolici, nato pa se strmo spustili do Slovenjgraškega sedla na višini 1.001 m ter od tam povzpeli na vrh Kremžarjevega vrha (1.164 m) ter do koče pod njim. Tam nas je z okusno joto pričakal prijazen oskrbniški par. Ta nam je dala novih moči za spust do ceste za Slovenj Gradec, kjer nas je že čakal avtobus z Ivanom in hladno pijačo.

In za slovo od Pohorja tale čudovita »cvetoča« domačija na Gradišču

Na poti domov smo se ustavili še na zaključni kavici v Mislinji pri Slovenj Gradcu, kjer smo obudili še spomine na prečudovit pohod. Tudi vožnja domov je ob prijetnem klepetu hitro minila.

Za prekrasen izlet bi se želela zahvaliti vsem udeležencem pohoda in našima vodnikoma za prijetno družbo in vse doživeto. Enotni smo si bili, da prihodnje leto zaključimo ogled Pohorja še z mariborske strani, morda v še večjem številu kot letos.

Besedilo: Jana in Janez Kenk
Fotografije: Janez Cerk, Stane Kržmanc in Andrej Verbič