sobota, 18.4.2015
Spet je prišel naš torek in priložnost, da se nagledamo prebujene narave, razgibamo naš korak in po pričakovanju osvojimo nov vrh in kočo na njem. Šofer Lojze nas je z avtobusom peljal mimo rojstnega kraja Cankarjeve matere – Vrzdenca, preko Suhega dola in po serpentinasti cesti skozi Lučine do Gorenje vasi, kjer smo se poživili z jutranjo kavico.
Vožnjo smo nadaljevali po Poljanski dolini in se pri Podpulfrci usmerili proti Lubniku. Izstopili smo Pod Kobilo, kjer se začne Loška učna pot, ki je obenem tudi Pot treh gradov.
Zimzeleni so osvojili Stari grad
Po lepi panoramski poti smo kaj kmalu prišli do razvalin Starega gradu, ki je bil zgrajen v 12. stoletju. Leta 1511 ga je porušil potres. Nekaj ohranjenega zidovja še kaže sposobnost takratnih graditeljev. Nadaljevali smo z vzpenjanjem po strugi suhega potoka preko vasi Gabrovo, kjer smo pomalicali. Pridružil se nam je še črni pomožni vodnik na štirih tačkah, ki nas je zvesto spremljal do Koče na Lubniku (1025 m).
Tale močerad nam je pokazal del poti in sledili smo mu po delno suhem potoku
Kačnik nam je povedal, da bo letos pšenica dobro obrodila, za njo pa ne bosta zaostajala koruza in krompir
Med potjo nas je navduševalo razno cvetje: zimzelen, deveterolistna konopnica, kukavice, spiralastolistni vraničnik in med še mnogim drugim spomladanskim cvetjem tudi pegasti kačnik. S kačnikom v roki nam je Milan glede na notranjost cveta napovedal letošnjo letino pšenice, koruze in krompirja.
Blede kukavice so poleg navadnih kukavic znanilke pomladi
Pri koči smo se »pomartinčkali« in ob prijazni oskrbnici okrepčali z okusno enolončnico. Lubnik je izvrsten razglednik, zato smo si kar precej časa namenili za razgledovanje po bližnjem in daljnem hribovju. Kot na dlani so se nam ponujale: Julijske Alpe, Kamniško Savinjske Alpe, Polhograjsko hribovje, Blegoš, smučišče na Starem vrhu, Jošt, Šmarjetna gora, Šmarna gora in še in še. Škoda je le, da zaradi rahle meglice v daljavi ni bil viden tudi Snežnik.
29 si greh lahko privošči, le Karli in Joža – fotograf še ne
Pred spustom smo si privoščili še eno višinsko sliko
Uspešen “pristanek” v Breznici
V veselem razpoloženju smo se vračali proti Breznici pod Lubnikom, kjer nas je čakal avtobus. Pot domov nas je vodila preko Škofje Loke in Ljubljane na Vrhniko, kjer smo si pomahali v slovo in si zaželeli, da bi skupaj tudi s tistimi, ki jih to pot ni bilo z nami, doživeli še veliko tako prijetnih dni, kot je bil današnji.
Zapisala: Nataša, Janez Medic
Slike: Joža Miklavčič