petek, 27.3.2015

Pomladanski pohodi po še neraziskanih kotičkih naše prelepe domovine so vedno zanimivi, posebno še, ker nas je novi vodnik Petrič Frenk prvič vodil v za mnoge še neodkriti svet bližnje Notranjske.

To je Planinska gora, ki zajema venec gorskih vrhov (Grmada, Planinska gora, Petričev hrib, Lipovec, Špilnik, Gora) v smeri vzhod-zahod od Planine do vasi Gorenje v dolžini 15 km.

Po stari cesti mimo Planinskega polja smo v Planini zavili na že pozabljeno Jamborno pot, ki so jo uporabljali že v rimskem obdobju in kasneje, ko so les tovorili iz slovenskih gozdov na Reko in Trst. Za izdelavo jamborov so v tržaških ladjedelnicah potrebovali nerazrezana debla, ki pa jih ni bilo mogoče prepeljati čez Kačje ride. Zato so uporabljali staro cesto in prehod čez Studeno.

Nad sedlom je vladal Špilnik (1018 m), mi pa gremo na Petričev hrib (937 m)

Tik pod vrhom, nad nami pa ovčice, ki so naznanjale poslabšanje vremena

Na prelazu smo s ceste zavili na travnato pobočje, polno belih nunk (beli žafrani), proti Petričevem hribu (937 m). Divji prašiči so imeli tod svojo gostijo, saj je vse močno prerito. Presenetili smo tudi dva tropa gamsov.

Z vrha zaradi oblačnega vremena razgled ni bil najlepši. Videl se je vrh Lipovec, cerkev sv. Lovrenca, Planinsko polje, v daljavi sv. Trojica.

Čudovit šopek velikih zvončkov ali kronic

V kraju Lohača smo ob dobri gozdni cesti opazovali še veliko podrtega  drevja od lanskega žleda, globoko v dolini pa vasici Strmica in Studeno.

Najprej do lovske koče (levo), nato do cerkve sv. Marije

Po obširnih in razritih pašnikih smo prišli do lovske koče Planina. Prikazalo se je sonce, zato smo bolje razpoloženi preko Grmade nadaljevali pohod do poznogotske romarske cerkve sv. Marije (iz 1630), ki je bila nekoč pribežališče grešnikov – sekte bičarjev.

Brez skupinske slike ne gre

Spust v Dolnjo Planino k cerkvi sv. Križa

Po krajšem postanku smo po strmi gozdni poti prišli v spodnji del Planine in ob cerkvi sv. Marjete v veselem razpoloženju proslavili okroglo obletnico našega Joža.

Zapisal: Andrej Štular
Slike: Sonja Zalar Bizjak, Joža Miklavčič