ponedeljek, 19.9.2016

Prvi septembrski pohod na Pristovški  Storžič (1759 m) je kar lep zalogaj po dvomesečnem počitnikovanju, toda  Zimzeleni  se ne damo,  zato smo se odpravili korajžno na pot.

Vso pot nas je spremljal znanilec jeseni – svilničasti svišč

Prijetno sta  nas presenetili in razveselili Elica in Marta, ki sta se odločili, da bosta raziskovali Jezersko in okolico po učnih poteh, ki so speljane po Ravenski Kočni tja do Prodov.

Lepa široka pot nam je nudila prostor za prijeten klepet

Mi smo nadaljevali vožnjo proti Avstriji do mejnega prehoda Jezerski vrh, kjer smo na označenem parkirišču na slovenski strani izstopili.

Postanek na planini Kepp – 1631 m

Markirana pot z rdeče belimi markacijami nas je ves čas vodila  ob državni meji po avstrijski strani. Počasi smo se vzpenjali, pot je postajala bolj skalnata,  mokra in spolzka. Ob poti smo opazovali  različne svišče, ki nam naznanjajo, da smo zakorakali v jesenski čas. Tudi sonce in vetrič  sta nas spremljala ter ustvarjala prijetno vzdušje za klepet, kar je popestrilo naše razpoloženje. Na koncu je sledil še kar strm vzpon malo levo malo desno v zadnjem delu skozi ruševje do razglednega vrha.

Tudi tale lepotec – resasti sviščevec – nam je delal družbo na vrhu

Trud je bil  poplačan. Vrh je obeležen s kovinskim križem, prekrasni pogledi pa segajo na Jezersko dolino, Kamniško Savinjske Alpe, Koroško, Košuto in Julijce.
Za nekaj časa smo se prepustili še toplim žarkom jesenskega sonca in uživali naravne lepote gora. Po krajšem počitku in po preudarni odločitvi smo  se odpravili  po  zahtevnejši, a sončni in suhi poti v dolino.

Nekateri še v strmini, drugi si že ogledujejo v miru okolico

Tukaj nas je čakalo kar nekaj jeklenic, katere smo vsi počasi  in pazljivo premagovali. Nekateri so prav tukaj ugotovili, da zmorejo več, kot so mislili. Seveda gre največja zasluga za varen sestop našemu vodniku Milanu, ki je vse to skrbno načrtoval,  nam razložil, kako varno sestopati in nam  zaupal, da zmoremo. »HVALA, MILAN«. V veliko pomoč so  bili nam in Milanu tudi  izkušenejši pohodniki, ki jih je razvrstil med nas.

Naši slavljenki v družbi dveh korenjakov ob Planšarskem jezeru

Pohod smo zaključili pri Planšarskem jezeru.  Pohodniki,  ki so pred kratkim praznovali rojstni dan, so nas pogostili z različnimi dobrotami. Vsem iskrene čestitke in zahvala, še posebno »okrogli« Jerneji, ki nam je privoščila obilno pojedino.
Doživeli smo veliko lepega in zanimivega, predvsem pa pridobili nekaj kondicije, da  smo  pripravljeni za naslednje podvige.

Zapis: Nežka Vihtelič
Slike: J. Miklavčič, M. Jerman