sreda, 3.7.2013

Zadnji pohod v juniju smo težko pričakovali, saj nam je smeri pohodov letos krojilo vreme in ne program. Takoj zjutraj nam je bilo jasno, da bomo šli nekam po ozkih cestah, saj sta nas čakala dva minibusa. Kmalu smo zvedeli, da je to Križovec nad Javorniškim Rovtom. Ali na Golico, morda na Struško? Seveda je to pravi čas za Struško, saj so v tem času obsežna travišča pomodrela, porumenela…

Zakorakali smo v sveže jutro

V pričakovanju  cvetnega razkošja smo pozabili, da se vzpenjamo in kmalu smo globoko pod seboj zagledali Pustov rovt. Še malo in pred nami so se odprli čudoviti razgledi od Snežnika do…  (bolje, da ne naštevam) in v neposredni bližini lična pastirska koča. Je lahko še kaj lepšega?

Brez posebnega napora smo prispeli v “raj”. Je lahko še kje lepše?

Le zakaj je botanik Karel Zois preživel veliko let na Javorniku in si postavil planinsko postojanko v Medjem dolu nad Javornikom?

Le delček cvetane nad Belsko planino

Zakaj je v Javorniškem Rovtu speljana Učna pot in del te se imenuje Zoisov park? Kmalu smo dobili odgovor na prvo vprašanje, saj smo nad pastirsko kočo prišli v pravi  cvetni raj. Toliko raznobarvnih rožic,  kot smo jih  lahko opazovali na Belski planini in naprej proti Korenščici, še nismo videli.

“Poglejte v aparat!” Le kaj nas motiš pri botaničnem raziskovanju:

Svečica ali Belska planina je zahodni del Struške, pravi botanični raj, tudi za botanike. Karel Zois je rad zahajal sem gor in iskal rastline za svoj herbarij. Po njem se imenuje  zoisova zvončica in zoisova vijolica, ki smo tudi mi občudovali. Človek skoraj ni vedel, ali bi gledal le pod nogami, ali bi se oziral naokrog proti Golici, na Rožco, pa na Julijce …

Danes jih pripeljejo gor, je dejal pastir. Glej, saj so že tu!

Naš raziskovalno botanični nemir so zmotile prihajajoče krave, ki so jih prignali pastirji. Z roba smo pokukali tudi k sosedom Avstrijcem, a le za kratek čas. Po robu smo  se vračali večinoma po graničarski poti in se še naprej razgledovali in občudovali cvetje. Na Javorniškem Rovtu smo se tudi fizično okrepčali, se Elici zahvalili in si zaželeli, da se na prvem jesenskem pohodu dobimo zdravi in polni energije.

Vsem pohodnikom,  ki to berejo in uživajo v potepanju po hribih, posebno pa našim  Sončkom, Vandrovkam, Svizcem in najmlajši skupini Barjanom, pa želim veliko lepih pohodov in planinskih užitkov ter varen korak, kjer koli že pohajajo.

Na povratku še en pogled na Golico in vrhove v okolici …

Zapis:  Jože Vogrinc
Foto:   Joža Miklavčič, Sonja Zalar Bizjak
P. S.:   Za obujanje spomina bo nekaj več planinskega cvetja