četrtek, 2.6.2016

V ponedeljek, 23. maja 2016, smo pohodniki Zimzeleni zaradi slabe vremenske napovedi za torek, 24. maja, že skoraj obupali nad načrtovanim pohodom. Z veseljem smo prebrali obvestilo, da je pohod pod Stol prestavljen za en dan.
Pohod smo pričeli v dolini Završnice s pogledom na dve slikoviti melišči na pobočju Stola – Monštranco in Svečnik.

Čudna žuželka? Ne, le cvet muholikega mačjega ušesa.

Odpeljali smo se proti Žirovnici na Gorenjskem in med potjo na počivališču Voklo použili jutranjo kavo. Od daleč smo gledali na tako poznano »Monštranco«, ki je bila naš cilj. To je del Karavank, ki so zelo prijazne z južne, naše strani, drugačne pa  z avstrijske.

Pred Valvazorjevem domu smo pomalicali, za razgled pa smo se morali odpraviti drugam.

Pred kočo smo pred nadaljevanjem poti posneli obvezno skupinsko sliko.

Na parkirišču smo oprtali nahrbtnike, ki nam jih je z obilno malico v obliki cule, obtežila jubilantka Darka in se odpravili po poteh Jalnovega Ovčarja Marka, ki je križaril s svojimi ovčicami pod mogočnim Stolom.
Vodnik Frenk nam je z besedo delil še nekaj napotkov in kolona je krenila mimo pašnika s čredo krav, v hrib. Med potjo smo klepetali in opazili tudi nekaj cvetlic: mračice, dolgolistno naglavko, šmarno hrušico, muholiko mačje uho…
Najprej smo se ustavili na melišču, kjer se nam je odprl razgled.

Na Žabreški planini je bila ponovno prilika za počitek.

Pot se kar ni hotela zravnati. Po približno dveh urah vzpona smo dospeli do Valvasorjevega doma na višini 1181 m. Po postanku in okrepčilu smo pot nadaljevali do  Zabreške planine, od koder smo imeli lep razgled na gorenjsko pokrajino okoli Radovljice in Bleda, Julijce s Pokljuko in Triglavom, Jelovico,  Mežakljo. Na Zabreški planini smo naredili še nekaj fotografskih posnetkov in se zadovoljni vrnili v dolino.

Odprl se na je lep pogled na Gorenjsko z Blejskim kotom.

Cluzijev svišč vedno znova navdušuje.

Kot rojena Bohinjka se pogosto vozim na Gorenjsko in vedno občudujem Monštranco.

Že več let sem  načrtovala pohod na Stol, vendar se mi do danes načrt ni uresničil. Čeprav kar utrujena po povratku, sem bila zelo vesela, da sem se močno približala »sliki iz daljave«.
Hvala vodnikom in prijetni družbi za nov podvig in prijeten dan.

Zapisala: Marjana Kolenko, Slike: Sonja Zalar Bizjak, Milan Jerman