petek, 30.1.2015

Termini pohodov so določeni vnaprej, lepo vreme pa »naročimo«, oziroma se veselimo napovedi sončnega dne, kar nam še polepša pohod in tokrat nam ga je na primorskem koncu Slovenije; na Šavrinskem  gričevju. Še postanek na kavici in že smo bili na startu pred vasico Pomjan.

Lepo veduta te najvišje šavrinske vasi smo v torek okupirali Zimzeleni

To je najvišje ležeča vas Šavrinskega gričevja, najvišji razgledni del na slemenu pa se imenuje Pomjanski hrib ali Romana. Naš cilj je bila krožna pot do Supotskega slapa, ki  je bil tokrat suh in pa nazaj na izhodišče.

Tu so od 1919 leta dalje istrski očanci, ob sončnem zahodu, igrali briškolo, trešet in tolkli moro

Z razliko od prejšnjega pohoda po Krasu, ko smo se seznanjali z apnenčastimi tvorbami, smo tokrat hodili po skrilavcih, lehnjaku in laporjih. Med spustom v dolino Supot smo videli ogromno zloženih suhih zidov, ki so bili včasih terasasto obdelani, posajene s trto in sadjem, danes pa vse prerašča goščava.

Ko bi le vedeli, kje so stali (nad, tokrat, suhim slapom)

Zaradi nepropustnosti tal se iz vseh gričevij stekajo vode v doline, polnijo hudournike in se nato zlivajo v reko Dragonjo. Na nasprotni strani na hribu se je videla vasica Koštabona, ki je iz Supota povezana samo s peš potjo. Nazaj grede nas je presenetila lepo zložena pastirska hiška, ker je iz materiala, ki se naravno lepo lomi in je primeren za obdelavo, graditev, oblaganje in je bil nekdaj edini gradbeni material.

Le kaj zanimivega so našli v tem prelepem suhozidu

Ob vrnitvi nazaj v Pomjan, ki naj bi dobil ime po jabolkih »pomi«, smo se sprehodili po vasi in podrobneje spoznali zgodovino tega kraja. Pomjan je antičnega izvora, na hribu Romano pa so odkrili ostanke rimske naselbine. Mimo je vodila rimska via Flavia, ki je povezovala Trst s Pulo, prvi pisni viri pa segajo v leto 1028. Kasneje je bil Pomjan sedež občine, danes pa spada v občino Šmarje. Ostal pa je zgodovinska vasica, znana po Šavrinkah, daleč znana je pomjanska šagra, ki jo vaščani še vedno prirejajo, kraj pa je prijazen tudi planincem, pohodnikom in kolesarjem.

Koliko lažje je bilo Istranom sezidati to pastirsko hišo, ko so kamni že naravno lepo oblikovani, za razliko od Kraševcev, ki so se morali malo bolj potruditi

Predvsem smo bili navdušeni nad lepimi razgledi, ki so iz tega gričevnatega hrbta res prav očarljivi. Cela Primorska je kot na dlani, v daljavi obdana z Karnijskimi in Julijskimi Alpami.

Kot se je sklenila naša pot, tako je tudi označena ta Pot za srce

Pokrajino smo dojemali v celoti; v naravi, kulturi, zgodovini in nazadnje tudi v kulinariki v gostilni pri Treh lovcih; vse po zaslugi vodnika Milana, ki nam je pomagal doživeti lep dan.

Še skupna slika za slovo od prelepega razgleda od Kavčiča, Lipnika, Goliča, Kojnika, Slavnika, Vremščice, Nanosa, Golakov, do Julijskih in Karnijskih Alp

Milan, hvala ti.

Zapisala Ivanka Sluga
Slike: Sonja Zalar Bizjak, Milan Jerman