četrtek, 30.1.2014

Iz zasneženega in turobnega vremena smo se ta torek, 28. januarja 2014, usmerili proti primorskim krajem in prav prijalo nam je, da nas je malo prepihala burja.

Po obveznem jutranjem postanku za kavico, tokrat v Kozini, smo se zapeljali v Klanec in proti Ocizli. Najprej smo se   seznanili s kulturnimi in naravnimi znamenitostmi teh krajev.  Spominska plošča na komunski hiši spominja na domače Tigrovce – prve borce za slovensko zemljo in besedo in  na domoljubno organizacijo TIGR nasploh.

V kraju Ocizla zemljevid Tigrovske poti in mogočna kapniška tvorba

Na oglasni tabli je zemljevid poti z naslovom Tigrovska spominska pot. Celotna Tigrovska krožna pot preko flišnega območja do Beke je v deževnem obdobju v pletežu številnih potočkov in pa tudi blatna,  zato smo se odločili, da prehodimo tisti del, ki pelje po kraškem svetu,  z mnogimi naravnimi kraškimi pojavi.

Z domačim gradbenim materialom obnovljena kapelica, v kateri je prikaz najdenega dokumenta v bohoričici

Od cerkvice Marije Magdalene smo sledili rumenim oznakam in na prvi tabli je pisalo Ociska jama, morda bi bila  Ocizelska jama. Toliko udornih jam, brezen, potokov in izvirov skupaj lahko nastane samo na hitro prehodnih mejah flišnih in kraških terenov. Vse vode, ki so na površinah ustvarjale stopničaste  pragove, kar naenkrat padejo v globine kraških podzemelj. Naslednja zanimivost je  Maletov slap. Voda pada čez tri stopnice in kot zavesa skriva vhod v Maletovo jamo.

Miškotova jama naravnimi okni in naravnimi vrati

Markacije so nas pripeljale do  najslikovitejše Miškotove jame. Poleg globoke rečne soteske, naravnih oken in vrat je zanimiv tudi naravni most.  Škoda, da nismo mogli pokukati od spodaj navzgor! Sledila je še Jurjeva jama in nato smo se dvignili na pešpot in se priključili na planinsko pot proti Socerbu.

Iz pravljičnega labirinta kraških jam na manj razgibano planoto

Prečili smo kraško planoto, ena pot je vodila proti Kastelcu, mi pa smo nadaljevali proti Socerbu. Na vrhu vzpetine je bil čudovit razgled na Tržaški in Koprski zaliv. Bili smo tudi pri razvalinah  gradu Socerb, tudi  gradu Strmec, ki stoji na visoki skalni steni, več kot 30 m nad naseljem Socerb. Nedaleč od Socerba je še ena znamenitost in sicer Sveta jama.

Brez brina in zdravilnih brinovih jagod ni krasa

V njej jej je oltar, kjer se opravlja tudi bogoslužje. V kapnik je vklesan kropilnik, po legendi pa naj bi v njej prebival tržaški mučenec sv. Socerb.

Razgled proti morju in Zimzelenih na stopnišču gradu Socerb

Spet smo prehodili in spoznali nekaj novega, vsaj za nekatere, kar zanimiv košček sveta, opredeljen kot Petrinjski kras.

Zapisala: Ivanka Sluga
Foto:  Joža Miklavčič