četrtek, 4.5.2017

Zaradi praznika smo se tokrat podali na pohod v sredo. Za Korado je bilo napovedano slabo vreme zato je vodnik Milan spremenil smer našega pohoda. Predviden je bil pohod na Goro Oljko nad Polzelo. Z avtobusom smo se odpeljali do Šmartnega ob Paki.

Zapustili smo Šmartno ob Paki.

Tu smo si nadeli nahrbtnike in krenili po cesti ob Hudem potoku in naprej proti Dobriču. Ob poti smo opazovali cvetje in prebujajočo naravo.

Skoraj obkrožili jo bomo in se nanjo povzpeli – Gora Oljka.

Draslje ob poti.

V strugi hudourniškega  Hudega potoka nam je Milan pokazal lepo izdolbene vdolbine oz. kotanje imenovane draslje, ki so nastale z vrtinčenjem kamenja ob hudih nalivih dežja. Zaradi tega so tukajšnji prebivalci v strugi potoka naredili številne kamnite in betonske pregrade, ki omilijo hudourniške vode. Malo pred našim ciljem je pričelo rahlo deževati zato smo si nadeli dežnike in pelerine.

Pogledi na Kozjak, Pohorje, Konjiško goro….

Skupinska na vrhu.

Po približno dveh urah zložne hoje po delno asfaltni in makadamski cesti smo prispeli na vrh 733 m visokega kraškega osamelca, s katerega se v lepem jasnem vremenu vidi Posavsko hribovje, Paški Kozjak, del Kamniško Savinjskih Alp ter najjužnejši del Karavank. Le te smo videli le delno, saj je bila večina zavita v oblakih. V planinski koči na smo imeli za kosilo zelo dober ričet.

Po kosilu smo se odpravili na ogled cerkve sv. Križa. Dvostolpna cerkev na vrhu Gore Oljke je bila zgrajena leta 1757. Domačini pravijo, da cerkev mogočno kraljuje nad Polzelo in sam pogled nanjo jim že od daleč naznanja lokacijo domačega kraja. Cerkev so gradili od leta 1754 do 1757 na živi skali in na umetno izravnanem terenu. Cerkev ima ob glavnem vhodu dva 38 metrov visoka zvonika, ki obdajata 21 metrov visoko pročelje.  Na nastavku oltarja cerkve sv. Križa je slika Fortunata Berganta Jezus na Oljski Gori, po katerem je Gora Oljka dobila ime. Pod samo cerkvijo je še danes ohranjeno podzemno svetišče z božjim grobom.

Po ogledu smo napravili še skupinski posnetek, nato pa smo se počasi odpravili nazaj proti dolini. Med potjo smo opazovali tudi močerada, ki smo mu stopili na pot. Malce se je zmedel, ker mu je toliko pohodnikov prekrižalo pot, nato pa se je  urno splazil do najbližjega skrivališča. Ob prihodu do avtobusa smo se posladkali z dobrotami naših slavljencev.

Ramšela ali žanjevec za slavljence.

Na koncu naj se zahvalim še našemu vodniku Milanu za lep pohod.

Zapisal: Berginc A., Foto: Stane Kržmanc