Alenka Lavrih, 7.1.2019
Pusto, mrzlo jutro se je prelevilo v lep sončen dan. Kot nalašč za naš zadnji letošnji pohod!
Poleg današnjega planinskega vodnika Frenka je četo Barjanov tokrat “okrepila” še trojica vodnikov: Sonja Z.B., Jože Š. in Milan J. Še posebej smo bili veseli našega Milana. Dobrodošel spet nazaj!
Iz Smrečja nad Podlipsko dolino smo po lepih travniških in gozdnih poteh kmalu prispeli na Lavrovec (889 m n. v.) in malo kasneje še na Goli vrh (962 m n. v.). Med potjo smo uživali v idiličnih pogledih na zelena pobočja z na redko posejanimi kmetijami, zaplatami gozda, kakšno cerkvico…., za ozadje pa bližnji in bolj oddaljeni hribi ter paleta naših gora in pogorij v rahli kopreni in meglicah. Noro – razgledi na vse strani neba! Kar težko je bilo izbrati najboljši prostor za “gasilski” posnetek. Imajo pač vsake oči svojega “malarja”, vodniške pa še posebno!
Smerokazi med potjo usmerjajo bolj zahtevnega pohodnika na bolj oddaljen Vrh Svetih Treh Kraljev, Lučine, Žirovski vrh…. Nas pa je pot vodila mimo številnih bunkerjev Rupnikove obrambne linije. Najbolj impresivna sta ogromna bunkerja na Golem vrhu. Resnici na ljubo sta to le manjši, vidni del orjaško zasnovane podzemne trdnjave, ki je skrita v samem hribu. Poleg vertikalnega dela (25 m) je še 200 m razvejanega oskrbovalnega rova. Ostal je nedokončan, ker je začetek 2. svetovne vojne prekinil vsa dela. V današnjem času so ta “Rupnikov rov” delno dokončali in razsvetlili. Postal je dostopen za turistični ogled po vnaprejšnjem dogovoru, v eni izmed dvoran pa tudi za koncerte ali kakšno drugo dejavnost.
Prav tu, pred Rupnikovim rovom, smo zaključili pohodniški del. V gostilni je sledilo še družabno srečanje ob 5.obletnici obstoja Barjanov. Kviz znanja nas je popeljal skozi pohode celega leta, sledile so čestitke in darila za najbolj zaslužne Barjane, odlično kosilo za vse in nazadnje še voščila:
SREČNO IN VAREN KORAK V LETU 2019!