Metka Krašovec, 21.6.2019
Barjani smo se v prijetno toplem torkovem jutru preko Kalc, Cola in proti Predmeji peljali do prevala Strgarija.
Med vožnjo pod Sinjim vrhom sta nas vodnika v levem ovinku opozorila na lepo vidne škraplje.
Na prevalu Strgarija smo zapustili avtobus, si oprtali nahrbtnike in se podali proti Iztokovi koči. Pot se je zmerno vzpenjala po prijetno hladnem gozdu. Desno od koče se je pričela markirana pot proti Malemu Golaku. Ob poti smo sledili razlagi našega vodnika in obnovili znanje o gorskem cvetju. Tako smo jih kar nekaj našteli: srebrenka, resasti škrobotec, šipek, lučnik, dišeča perla, planinski srobot in gorski glavinec. Pot se je vzpenjala skozi prijeten hlad zelenega gozda. Ob tabli Naravni rezervat Golaki smo se odločili za lažjo pot. Po kratkem strmem vzponu smo prišli na gozdnat greben, ter nadaljevali do manjšega prevala. Pot je iz gozda hitro prešla v pas ruševja in v nekaj minutah smo bili na vrhu Malega Golaka, njegova nadmorska višina je 1495m. Mali Golak je za 15m višji od Velikega Golaka in je najvišji vrh Trnovskega gozda. Včasih, ko so na Golakih še pasli živino, je bila na Velikem pač večja gola planja (pleša) kot na Malem, zato je, ne glede na njegovo nižjo nadmorsko višino poimenovan z velikim imenom.
Razgled z Malega Golaka je čudovit, pred nami se je odprl Čaven z izrazitim Kucljem in Nanos. Ob jasnem vremenu lahko vidimo severno Julijce, Porezen, Karavanke in Kamniško–Savinjske Alpe, kar je bilo razvidno na razgledni ploščadi. Ob čistem vremenu pogled seže celo do Padske nižine in Dolomitov. Na vrhu Malega Golaka je tudi vremenska postaja, ki nam posreduje točne podatke o vremenskih razmerah.
Z vrha se je pot kar precej strmo spustila, zato je bila potrebna velika zbranost in previdnost, pripeljala nas je ob rob mogočne vrtače, globine cca 200 m. Pot smo končali v športnem parku Tiha dolina ob spomeniku Edmunda Čibeja, nadučitelja na Dolu.
Prijetno utrujeni ob enolončnici in sladicah Dragice in Metke smo zaključili naš predzadnji pohod pred počitnicami.