četrtek, 20.4.2017
Na prvem aprilskem pohodu smo se Barjani namenili med visoke vrhove Julijcev, zbrane okoli ledeniške doline Krnice. Avtobus nas je zapeljal po dolini Pišnice do odcepa za Krnico, kjer smo nadaljevali peš in se med hojo ob hudourniški strugi potoka kmalu ozirali po ostenjih Prisojnika in Razorja. Prečkali smo nekaj grap in obsežnih prodišč in že smo ozrli še stene Škrlatice in sosednjih vrhov. Nadvse veličastno! Pri Koči v Krnici smo posedli po klopeh in malicali, pogledi pa so nam kar naprej uhajali na visoke gore okoli nas.
Pot smo nadaljevali proti Koči na Gozdu. V gozdu ni bilo veliko pomladnega cvetja, pozornost pa so vzbudili številni belo cvetoči jetrniki, pomešani z normalnimi modro cvetočimi. Na grbinastih travnikih so še cveteli šopki črnega teloha in redke nunke, beli žafrani. V Malem Tamarju smo se ustavili pri spominskem obeležju gornikom, ki so izgubili življenje v okoliških gorah. Ob Pišnici smo se povzpeli do Mihovega doma nad cesto in nadaljevali do Ruske kapelice, kjer nas je ujel dež, ki so ga obetali za popoldan. Hvaležni vremenu, da nam je namenilo lepo dopoldne, smo med kapljicami pospešili korak po cesti do Koče na Gozdu, kjer nas je čakalo prijazno osebje in nas postreglo v okusnim golažem.
Veseli, da smo obiskali malokomu znano dolino Krnico, v smo se v oblačnem vremenu vrnili domov.
Pot nas je vodila ob strugi hudournika, nad katero so se dvigovala ostenja Prisojnika
Višje smo prečkali suho kamnito strugo, ki jo ob močnem dežju verjetno ne bi mogli
Na grbinastih travnikih so še cveteli črni telohi
Koča v Krnici je bila zgrajena leta 1932 in ohranja duha nekdanjih planinskih koč
Skupinska slika Barjanov za spomin na obisk Krnice
Pravo presenečanje so bili številni beli cvetovi sicer modro cvetočega navadnega jetrnika
Preko planine V Klinu smo se namenili proti cesti na Vršič
Še zadnji pogled na ledeniško dolino Krnico in gore nad njo
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Foto: Sonja Zalar Bizjak in Stane Kržmanc