Tokrat smo se odpravili na krožno pot v Vitovlje. To je vas oziroma več manjših zaselkov na južnih pobočjih Trnovskega gozda. Pot smo pričeli že v vasi in se kar nekaj časa vzpenjali po asfaltnih poteh, preden smo prišli do gozda. Naš tokratni vodnik Jože nas je najprej popeljal do Vitovskega jezera, ki je edino naravno jezero v Vipavski dolini. Pa ni prav mogočno jezero, prej večja mlaka, dolgo je 10m, široko 7m, globoko pa največ 1m. Vodo dobiva iz manjšega izvira nekaj metrov nad jezerom.

Stane Kržmanc, Andrej Verbič Začetek naše poti skozi vas Vitovlje.

Stane Kržmanc, Andrej Verbič Nad cerkvijo sv. Petra stoji cerkev Marijinega vnebovzetja.

Stane Kržmanc, Andrej Verbič Skupinska fotografija pred Vitovskim jezerom.

Največja zanimivost tokratne poti je romarska cerkev sv. Marije na skalnatem osamelcu sredi pobočja. Prva omemba te cerkve sega v daljno 14. stoletje. Ostanki mogočnega taborskega obzidja s stolpom in vhodnimi vrati pričajo o zavetišču pred turškimi vpadi. Med drugo svetovno vojno je bila cerkev močno poškodovana, tako da so od nje ostali samo zidovi. Po vojni, v letih 1966 do 1976 so domačini cerkev spet obnovili.

Stane Kržmanc, Andrej Verbič Kapelica ob poti.

Stane Kržmanc, Andrej Verbič Tik pred ciljem.

Stane Kržmanc, Andrej Verbič Skupinska fotografija pred cerkvijo.

Mi smo izkoristili lep dan, uživali v soncu in lepih razgledih na Vipavsko dolino in hribovje okrog nje. Po malici, ki sta jo dobro dopolnila še naša nova pohodnika, smo se po drugi strani spustili nazaj do vasi, kjer nas je čakal avtobus in dobrote še dveh rojstnodnevnih slavljencev.

Stane Kržmanc, Andrej Verbič Zadovoljni se vračamo v dolino.

Še en dan rekreacije in prijetnega druženja je za nami.