Hrib Sv. Mohor je skrit na robu Škofjeloškega hribovja in se razteza proti Šentjoštu nad Kranjem.

Sonja Zalar Bizjak Pot od Čepulj do Mohorja nas je vodila skozi senčen gozd, obsijan s sončnimi žarki.

Vodniki so načrtovali začetek pohoda iz kranjske smeri in povratek v Selško dolino do kraja Selca. Zapeljali smo se iz Stražišča po strmi cesti do vasi Čepulje. Avtobus je varno parkiral, pohodniki pa smo zakorakali po gozdni cesti in nato po pešpoti. Pot je bila razgibana z rahlimi vzponi in spusti, skozi mešan gozd.

Željko Jadanić Velik napis na deblu je potrjeval, da smo na poti proti cilju.

Željko Jadanić Na širokem slemenu so gozd nadomestili travniki.

Sonja Zalar Bizjak Nad vasico Bezovnica smo šli mimo lepe kapelice, krite z zaliloškim skrilavcem.

Malo so nas zamotile raznovrstne gobe, tako strupene kot užitne. Pravi gobarji niso mogli mimo gob brez komentarjev. Opisi in primerjave gob so bile poučne in bodo dobrodošle v prihodnjem samostojnem gobarjenju. Kratek počitek smo si privoščili na čistini pred lovsko opazovalnico. Nato smo nadaljevali pot po gozdni poti do kmetij v Bezovnici. Ob poti je stalo znamenje z zanimivo streho iz kamnitih skril, ki so izklesane iz tukajšnjih kamnin. Včasih so služile tudi za pokrivanje hiš, kar jim je dajalo poseben videz. Od tu smo že videli cerkev Sv. Mohorja na slemenu, na višini 952 m.

Željko Jadanić Pri cerkvi sv. Mohorja ni razgleda.

Željko Jadanić Posedli smo ob zidovih hiše pod cerkvijo in se razgledovali po Ratitovcu in Jelovici.

Hitro smo stopili v breg po uhojeni pešpoti. Malo pod vrhom nas je pozdravilo zvonjenje zvonov, bilo je poldne, bil je čas za malico, počitek in seveda za ogled okolice. Pogledi so segli od Kamniških Alp, Karavank, čez obronke Jelovice, Starega vrha, Blegoša prav do Porezna. Prepustili smo se uživanju lepot naše dežele.

Spočiti in okrepčani smo nadaljevali pot mimo cerkve proti vasi Zabrekve.

Sonja Zalar Bizjak Za ozadje skupinske slike smo izbrali cerkev sv. Mohorja, ki je bila cilj pohoda.

Sonja Zalar Bizjak S Sv. Mohorja smo se spustili na travnike nad vasjo Zabrekve.

Željko Jadanić Od tam pa zagledali vas Topolje na drugi strani grape, kamor smo bili namenjeni.

Asfaltna pot v dolino se je nekaterim vlekla, noge so nam malo klecale, a nismo jamrali. V Selcih nas je že čakal avtobus, voznik Miha in prijatelji, ki so se že med potjo po gozdu odločili za krajšo pot.

Po osvežitvi smo se zadovoljni, polni lepih vtisov vračali po dolini Selške Sore skozi Škofjo Loko domov.