Nežka Vihtelič, 21.12.2018
»Pa kaj nam zima… in vihar in ploha z neba …,« (Ivan Cankar, Cikel neobjavljene pesmi), smo si rekli Zimzeleni na hladen torkov dan, ko smo se odpravili na Planino nad Vrhniko malo drugače.
Že zjutraj nam je vreme nakazalo, da bomo imeli lep sončen dan, le da bo malo hladneje. Dobro oblečeni in zaviti smo se zapeljali do nekdanje Drnovškove domačije na Zaplani.
Peš smo nadaljevali po rahlo vzpenjajoči cesti do naše nove planinske koče, kjer smo ob kavici in čaju veselo pokramljali.
Nato smo nadaljevali proti zaselku Jelovec po poteh, ki niso zdrsne, do Starega malna. Nikamor se nam mudilo, zato smo se večkrat ustavili in prisluhnili zanimivostim o potoku Bela, ki izvira zgoraj v Lintvernu. Med potjo smo ugotavljali, da je vse bolj podobno jeseni kot pa zimi. Razpoznavali smo tudi okoliške griče in hribe, saj je bila vidljivost dobra.
Seznanili pa smo se tudi z manj znanimi pohodnimi potmi, ki vodijo proti Planini. Ena takih je tudi Pot dveh Janezov, ki jo zdaj imenujejo kar Janezova pot, ki jo bomo prehodili ob prihodnji priložnosti.
Ob prijetnem vzdušju in klepetu smo zadovoljni prispeli na Vrhniko in doživeli prečudovit sončen dan ter ugotavljali, da z gibanjem ohranjamo zdravje.
Še veliko lepih pohodov vsem pohodnikom, posebno pa brez nezgod.