Sonja Repnik, 30.11.2018
Čeprav je bila Slovenija pobeljena z novo snežno odejo, je bilo na spletni kameri vidno, da ga je v Loški dolini le za vzorec.
Z Vrhnike smo se med rahlim pršenjem pripeljali do vasice Viševek pri Starem trgu pri Ložu, kjer smo brez dežnikov začeli naš pohod po krožni planinski poti do Gornjih Poljan.
Prvi postanek je bil pri Andrejevi stopnji, kjer naj bi po legendi sveti Andrej pomagal potiskati voz, naložen z zvonovi za cerkev na Gornjih Poljanah, pri tem pa se mu je udrla skala pod čevljem. Snega je bilo ravno toliko, da smo v snegu opazili stopinje medveda, ki je hodil ponekod ob naši poti, drugod jo je le prečkal. Ni še našel brloga za svoje zimsko spanje.
Na Gornjih Poljanah nam je prijazni lastnik Turizma Jure odprl teraso, kjer smo lahko ob malici spili kavo. V skednju nam je razkazal Etnografsko zbirko “Pri Hostovih”, pospremil pa nas je tudi na bližnjo vzpetino, kjer stoji cerkev sv. Andreja. Presenetilo nas je, da cerkveno ladjo prekriva lesen kasetiran strop, poslikan s cvetličnimi motivi iz časa okrog leta 1700. Spominja na strop v cerkvi sv. Miklavža na Kurenu nad Vrhniko.
V nadaljevanju smo se spustili po pobočju Racne gore skozi Dolenje Poljane v Vrhniko. Sprehodili smo se do Velikega Obrha, enega od sedmih imen reke Ljubljanice. Ustavili smo se na največjem kamnitem mostu čez Obrh, pet ločnem, zgrajenem v 19. stoletju. In tako smo naš pohod zaključili v Vrhniki pri Ložu, od koder smo se z avtobusom vrnili na Vrhniko, Cankarjevo.