četrtek, 12.4.2018

Med oblaki poznega jutra je posijala svetloba bledega sonca, Sončki pa smo ubirali pot  iz zaselka Jamški in iskali trenutke zgodovine med  obzidji z bršljanom obraslega gradu nad naseljem Lože. Hodili  smo med vinogradi do hiš vasi Goče s kamnitimi okni in navzgor do pokopališča s Kapelo Božjega groba med visokimi cedrami.

Vrnili smo se v vas Goče z rožami za okni. Burja je narahlo vlekla skozi ozke  “gase”  pod detajle vrat in med kamnite oboke ograjenih dvorišč ter brila dalje v objeme  minulega časa. Naša pot je krenila po makadamu proti rahlo zasneženemu griču Obelunec z romarsko cerkvijo Marije Snežne na vrhu, od koder se je odprl čudovit razgled na Goče in Vipavsko dolino z sneženo Nanoško planoto. Hlad burje me je mrazil do kosti. Stisnjena ob obzidje sem vdihavala svežino zraka, da mi prevetri tudi pljuča in sem pa tja je  po zraku priplavala samotna snežinka z bele kraške planote.

Ja, sem pomislila, vse je pristno, kar se zazna v utripu srca narave okoli mene, mi pa smo se že spuščali po hribu do hiš zaselka Vovki in se ustavili ob prvem studencu, ki jih je bilo kar nekaj ob poti.  Stopali smo skozi zaselke naselja Erzelj in mimo cerkve sv. Lovrenca ter obnovljenega vodnjaka prišli na Tabor s cerkvijo sv. Mihaela.

Čez čas smo se obrnili navzdol mimo izvira Pod Pajšto in si na severnem delu hriba Tabor spotoma ogledali  skulpture forma vive v kamnu in lesu ter se počasi spustili med zatišje vinogradov, kjer se je začutila moč sonca in toplina pomladne rezi, ki je ležala zvita na tleh med brajdami. Izviri so se združili v potok, ki se je  slišal na naši levi ob hoji v dolino do vasi Slap, kjer nas je čakal avtobus.

Tokrat smo se Sončki potepali na področju, kjer ni bilo označenih planinskih poti, ker smo hodili med zaselki, vasmi, griči in vinogradi. Večinoma  jih s ceste po dolini ne morem videti. Danes sem lahko zaznala utrip tega sveta, vpetega med griče nad Vipavsko dolino. Ja, so me očarali.

Z bršljanom zaraščeni, že propadajoči grad Lože nad vasjo Lože.

S poti proti Gočam so se pod nami razprostirali vinogradi proti Vipavski dolini z Nanoško planoto …

… in proti Ložam, s Trnovskim gozdom v ozadju.

Skozi gručasto vas Goče, ki je v celoti kulturni spomenik, …

… smo se po ozkih ulicah in “gasah”, med kamnitimi hišami, sprehodili do cerkve sv. Andreja in naprej na grič Obelunec s cerkvijo Marije Snežne.

Erzelj, razložena vasica na naši poti,  z najvišjim zaselkom Tabor s cerkvico sv. Mihaela.

Sončki z “lokalnim štirinožnim vodičem” pred cerkvico sv. Mihaela, kjer je bil nekdaj protiturški tabor.

Ob spustu med trtami smo že začutili v Vipavski dolini napovedano burjo, …

… pred nami pa je bila le še z vinogradi obdana vas Slap.

Besedilo: Marija Dolinar, Fotografije: Tatjana Rodošek, Danica Kos