Meri Prebil, 14.1.2019

Četrtega januarja, izjemoma v petek, nas je pričakalo jasno in mrzlo jutro. Kot nalašč, vsaj ne bo blata na Barju.

Pot nas je najprej peljala skozi Janezovo vas, kjer domujeta Gutnika, ki sta nas pričakala s prigrizkom in nas ogrela s čajem in kavo. Prvi cilj so bili vrhniški bajerji, kjer so nekoč kopali glino. Obkrožili smo tri bajerje, ki jih je prekrivala tanka plast ledu in nadaljevali pot mimo ornitološke postaje po barjanskih kolovozih proti Verdu. Pod viaduktom avtoceste smo šli levo in kmalu zavili v strm breg na makadamsko cesto, ki nas je pripeljala na traso evropske pešpoti E7.

image

Tatjana Rodošek Pot okoli bajerjev, nekdanjih glinokopov, je prijetna sprehajalna pot.
image

Tatjana Rodošek Trstičje kot ostanek nekdanjega barjanskega rastlinstva.
image

Tatjana Rodošek Po nasipu smo se usmerili proti jugu na Barje …

Žledolom leta 2014 je razredčil drevje in s te skoraj vodoravne poti so se nam odpirali lepi pogledi na Vrhniko in okolico. V daljavi pa Kamniške, komaj kaj zasnežene in Triglav, ki je kraljeval nad panoramo Vrhnike.

image

Tatjana Rodošek Znani vrhovi Polhograjskega hribovja, Storžič, Kočna, Grintavec, spredaj pa bajerji, od koder smo prišli.
image

Tatjana Rodošek Vrhnika kot na dlani in v daljavi Triglav.

Skozi podhod smo prečkali železniško progo in že smo bili na cesti proti Pokojišču. Kmalu smo bili v Retovju, ki smo ga pred leti temeljito spoznali, zato smo nadaljevali po gozdni stezi nad Mirkami do Močilnika. Od tam pa ni bilo daleč do gostilne Pri Kranjcu, kjer smo slovesno ob dobrem kosilu zaključili pohodniško leto 2018 in si zaželeli varen korak v novem letu.

image

Tatjana Rodošek Žled pred leti je poskrbel, da je mogoč lep pogled na domače kraje.
image

Tatjana Rodošek Zamrznjeno Ljubljanico v Retovju smo prečili čez lesen most.
image

Tatjana Rodošek V Močilniku smo se spomnili pomembnih vrhniških krasoslovcev.