Marjana Vodeb, 22.5.2019

Prvi “Sončkov” torek v maju smo se odpravili proti Idriji.

Dež je v zadnjih dneh dodobra opral naravo. Kljub ne preveč obetajoči vremenski napovedi smo se zbrali v lepem številu, pripravljeni za odkrivanje bolj oddaljenih in malo znanih kotičkov naše dežele.

image

Tatjana Rodošek Pohod smo pričeli v središču Šentviške gore, kjer stoji domačija Pri Lukšu s freskami iz 18. stoletja in spomenik renesančnemu skladatelju Jakobu Petelinu Gallusu.
image

Sonja Zalar Bizjak Pot nas je vodila skozi gozdove, čez travnike in pašnike. Zaradi divjadi morajo domačini svoje njivice zavarovati.

Po skoraj dve urni vožnji smo prispeli na izhodišče naše poti, v Slap ob Idrijci, rojstni kraj pisatelja Cirila Kosmača. Pot nas je vodila še naprej in navzgor v prelep predalpski svet, kjer vzhodna Tolminska prehaja v Cerkljansko hribovje – na razgibani svet Šentviške planote. Ta se razprostira na višinah med 650 in 974 metri nad morjem med rekami Bača na severu in Idrijce na zahodu in jugu. Prelaz Bukovo na vzhodu povezuje Šebreljsko planoto s Cerkljanskim hribovjem. Zaradi apnenca je planota zakrasela, brez tekočih vodah, tu se vrste hribček za hribčkom, vmes pa leže zelene dolinice. Po holmih so senožeti, med njimi počivajo lipovi gaji, v gozdovih pa prevladujejo bukve in smreke.

image

Danica Kos S poti na Črvov vrh smo zavili še k kmetiji Štrin v Gorskem Vrhu.
image

Tatjana Rodošek S košenice za kozolcem se nam je odprl pogled na Peči, kot pravijo domačini Tolminsko-Bohinjskemu grebenu.
image

Tatjana Rodošek Pred odhodom s čudovitega razglednika smo se še slikali za spomin.
image

Tatjana Rodošek Pod severnim robom Šentviške planote leži Bukov gaj z obnovljenim vodnim zajetjem, imenovanim Črvov bč.

Najvišja točka Šentviške planote je Črvov vrh (974 m) na severnem robu planote, ki je bil naš cilj. Zložen vzpon nas je vodil mimo kmetij, nekateri obnovljenih ali spremenjenih v počitniške hišice, o nekateri pa pričajo le še ruševine, zaraščene z drevjem in grmovjem. Po počitku in uživanju ob prelepih razgledih na Tolminsko-Bohinjski greben in gorski svet zahodne Slovenije v obsegu 360 stopinj, smo se vrnili na naše izhodišče v Šentviško goro. Tam nas je že čakal avtobus in nas prepeljal do gostilne, kjer so nam pripravili slastne idrijske žlikrofe. Vsi zadovoljni in polni lepih vtisov smo se v pozni popoldanski uri vrnili domov.

image

Tatjana Rodošek S Črvovega vrha se je odprl pogled na dolino Bače in naselji Grahovo ob Bači in Koritnica.
image

Tatjana Rodošek Na Črvovem vrhu je ploščad s panoramsko fotografijo razgleda in opisi krajev in posameznih kmetij.
image

Tatjana Rodošek Pri spustu z vrha nam je uhajal priti jugu z Golaki na obzorju.