V januarju so ga obiskali že Barjani in v svojem zapisu opisali njegov pomen. Školj je namreč planota iz pobočne breče s strmimi stenami, ki je bil naseljen od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka. Najbolj pomemben je bil čas poznorimskega imperija, ko so se nanj zatekali okoliški prebivalci v iskanju varnosti. Življenje na brezvodni površini planote jim je omogočal vodni stolp z zajezenim izvirom vode v vznožju planote, ki je še danes ohranjen.

Tatjana Rodošek Nad Vrtovinom smo kmalu na levi strani opazili kamnite stene Školja Svetega Pavla.

Tatjana Rodošek Na pobočjih Trnovskega gozda je kar nekaj izvirov hudourniških potokov, enega smo prečkali.

Tatjana Rodošek Pogled v notranjost rimskega vodnega stolpa, v katerem sedaj ni več vode.

Tatjana Rodošek Pogled z roba Školja na Vrtovin, Vipavsko dolino, Vipavska Brda in Kras.

Školj Svetega Pavla je vreden obiska zaradi čudovitih razgledov po Vipavski dolini, Krasu in Trnovskem gozdu ter vloge, ki jo je imel v preteklosti. Veliko obiskovalcev na napoti na planoto v času božiča, ko so v okolici cerkve sv. Pavla postavljene številne jaslice.

Tatjana Rodošek Počitek in malica ob obnovljeni cerkvi sv. Pavla, katere predhodnica je bila pozidana okoli leta 1500.

Tatjana Rodošek Radovednemu obiskovalcu je na voljo veliko informacij o preteklosti kraja.

Tatjana Rodošek Sončki pred panoramo južnega roba Trnovskega gozda.

Naš pohod je bil po kilometrih kratek, je bil pa vsebinsko toliko bolj bogat.

Tatjana Rodošek Po zahodni strani Školja smo se pod stenami vrnili do vodnega stolpa, nato pa nadaljevali pot proti Gojačam.

Tatjana Rodošek Na obsežni poseki prebiva hribski škrjanec, ki ima tu ugodne razmere za gnezdenje.