Ko smo v zgodnjem jutru brzeli po avtocesti proti Gorenjski, so se na naši levi zarisali obrisi Julijskih Alp s Triglavom, na naši desni Kamniško-Savinjske Alpe s Kočno in Grintovcem, po odcepu proti Tržiču pa Karavanke s Košuto, Begunjščico, Stolom in Vajnežem.

image

Od Valvasorjevega doma pod Stolom …

Od našega izhodišča, Valvasorjevega doma pod Stolom, smo se mimo Potoške planine in studenca Urbas usmerili na neoznačeno stezico v gozd.

image

smo mimo Potoške planine …

image

… prišli do steze, kjer geologi spremljajo plaz Urbas.

Že na začetku smo se ustavili pri rumenih količkih ob “razpokah” v gozdu. Geologi z njimi označujejo premike zemljine v plazu Urbas, ki spet grozi Koroški Beli. Posledice aktivnega plazenja so trenutno zastajanje vode, okvare gozdnih cest in ukrivljenost dreves. Že leta 1789 se je sprožil plaz in zasul 40 hiš v naselju. Take vrste plazovi lahko pridrvijo v dolino, če se pomešajo z veliko količino vode in nastane tako imenovani drobirski tok – kot pred nekaj leti v Logu pod Mangartom.

image

Tatjana Rodošek Steza je postajala vedno bolj strma.
image

Megla nas zasleduje L.

Stezica se je začela strmo dvigati, vmes smo se morali izogniti nekaj podrtim drevesom, saj za neoznačene steze markacisti PZS ne skrbijo. Nad gozdno mejo, pri bivaku, kjer bi se moral odpreti razgled, nas je zajela gosta megla. Ni se razkadila niti med hojo po travnatem pobočju Belščice, do njenega najvišjega vrha, Vajneža.

image

Na vrhu…
image

Pogled proti koči Pri močilu.

Po travnati stezici smo se vrnili do bivaka in nazaj skozi gozd do Valvasorjevega doma, kjer smo na soncu zaključil pohod. Žal je sonce posijalo prepozno, da bi posušilo meglo in nas obdarilo z izjemnimi razgledi z 2104 m visokega Vajneža.

image

Sončki pred bivakom.
image

Morda te obiščemo v lepšem vremenu!
Fotografije: Tatjana Rodošek