Danica Kos, 19.11.2018
Sončki smo svoj prvi novembrski pohod začeli v dežju, ki nas je spremljal na poti v Belo Krajino. Ko je prenehalo deževati, smo zašli v pasove megle, ki se je izmenjevala z nizko oblačnostjo.
V Beli Krajini smo se ustavili v Kanižarici, kjer nas je pričakala gospa Sonja iz PD Črnomelj, ki nas je nameravala popeljati na Kozice nad Kolpo. Tako smo imeli ta dan kar tri vodnice – vse tri Sonje.
Naše tokratno izhodišče je bilo v vasici Laze pri Predgradu, kjer nas je pozdravilo žuborenje reke Kolpe. Iz vasice na hrib Kozice vodita dve gozdni pešpoti – Lešnikova in Hrastova. Povzpeli smo se po Lešnikovi poti, ki je označena z lešnikom in se vračali po delu Hrastove poti, označene z hrastovim listom.
Pot, ki je vodila na Špičasti hrib, je bila deloma precej strma, tako da smo se kar malo spotili. Hodili smo po gozdnih poteh, tudi med drevesi hrasta cera in opazovali po tleh lepe, velike želodove kapice in hrastove liste. Opazila sem tudi neverjetno veliko različno prepletenih oblik dreves, na jasah ob gozdu pa porušene zapuščene hiše, lovske opazovalnice in krmišča za živali.
Pot nas je vodila mimo RTV oddajnika in naprej na vrh Pajtlerica (748 m), s katerega je bil lep razgled na okoliške vrhove in reko Kolpo pod nami, več pa se zaradi oblačnega vremena ni videlo. Po gozdni poti, posuti z listjem, smo se spustili do Parge, kjer je Kapelica Marije Snežne in vpisna skrinjica.
Privoščili smo si kratek počitek, nato pa pot nadaljevali navzdol proti vasici Laze, kjer nas je čakal avtobus in nas zapeljal do kmečkega turizma, kjer so nas pričakali z dišečo obaro in ajdovimi žganci. Po dolgi vožnji nazaj na Vrhniko nas je spet pričakal dež, tako da smo bili veseli, da smo preživeli lep dan v Beli Krajini.
