Večer, 8.6.2020

Epidemija koronavirusa covid-19 je temeljito posegla tudi v naše pohodništvo. Kar tri mesece smo prisilno počivali kot skupina, vsakdo je hodil le po svoje.

Končno je prišel 2. junij, ko smo lahko odšli na pohod, vendar brez avtobusnega prevoza. Le 22 se nas je zbralo na dvorišču pred DU Vrhnika, od koder smo krenili skozi Mirke in Retovje na začetek Vrhniške poti pod kamnolomom.

image

Sonja Zalar Bizjak Zaradi dolgotrajne suše med prečkanjem mostu v Retovju ni bilo značilnega šumenja vode.
image

Sonja Zalar Bizjak Pogled na popolnoma izsušeno strugo Ljubljanice je bil dovolj zgovoren.
image

Sonja Zalar Bizjak Sonce je na jasah že pokazalo svojo moč.

Glavnina vzpona do Češnjice je hitro minil, kmalu smo zapustili cesto in se po markirani stezi odpravili proti sedelcu med V. Lipovcem in V. Trebelnikom. Od tam nas je udobna makadamska pot vodila v smeri Dola pri Borovnici, ko pa smo prispeli na E-7, smo obrnili nazaj proti Verdu. Ponekod malo zaraščeni evropski pešpoti smo se zaradi klopov, ki so prežali na prve v koloni, izognili in nadaljevali kar po makadamu. Ko smo prečkali železniško progo, smo se spustili v Verd, od tam pa odšli vsak na svoj dom.

image

Sonja Zalar Bizjak Malo obiskana pot proti Pokojišču je bila precej zaraščena.
image

Sonja Zalar Bizjak Skupina črnikastovijoličnih orlic.
image

Sonja Zalar Bizjak Na vzhodnem pobočju Lipovca se nam je odprl pogled v nižino Ljubljanske kotline.

Med pohodom smo izmenjali izkušnje prestajanja omejitve gibanja na lastno občino in ugotovili, da nam je ta čas dal možnost, da smo spoznali in prehodili marsikatero manj znano pot znotraj občine Vrhnika.

image

Sonja Zalar Bizjak Barje z znanimi cerkvicami in naselji, pa Polhograjsko hribovje, na obzorju Storžič, Kočna, Grintavec …
image

Sonja Zalar Bizjak Za razgled se lahko ”zahvalimo” žledu leta 2014, ki je temeljito razredčil gozd in mnoga drevesa še kažejo posledice ledene