Nuška Železnik, 27.9.2019
Naš prvi jesenski pohod smo imeli 12. 9. 2019. V hladnem in malo meglenem jutru na Vrhniki smo se zbrani spraševali, kako bo v gorskem okolju, med visokimi gorami.
Med vožnjo po dolini Kokre smo seveda klepetali, saj se čez poletje nismo srečevali, pa tudi vožnja po dolini Kokre ne nudi razgledov po okolici. Reka Kokra izvira pod Virnikovim Grintavcem in je med grebene Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp vrezala globoko dolino. Ravnega sveta je malo, zaselki so redki in manjši, redke kmetije so na pobočnih terasah.
Vodnica Sonja nas je spomnila na slap Čedca, nekoč najvišji slap v Sloveniji, meril je 132 m. Po letu 2008 je zaradi podorov začel spreminjati svojo podobo in tok vode preko njega. O ledenikih in njihovi usodi veliko slišimo in beremo. Ledenik pod Skuto je edini v Kamniško-Savinjskih Alpah, vendar se obseg in debelina ledu vztrajno manjšata. Zgornje Jezersko leži v kotlini, ki jo je oblikoval ledenik. Nekoč je bilo tam obsežno jezero (ime Jezersko), današnje Planšarsko jezero pa so uredili po 2. svetovni vojni z zajezitvijo potoka Jezernica.
Sprehajalna tematska pot po dolini Ravenske Kočne nas je pripeljala do razgledne točke Na Prodeh, od koder seže pogled na severna ostenja Kamniško-Savinjskih Alp z mogočnim Grintavcem, na drugo stran pa je pogled na dolino. Bolj prizadevni pohodniki so od razgledne točke šli še malo višje po melišču, do velikega balvana, drugi pa smo občudovali ruševje, redke cvetke ali pa poželjivo gledali na drugo stran, kjer je vidna Češka koča in žičnica do nje. Seveda nam je Sonja ves čas prizadevno naštevala bližnje vrhove in izhodišča za planinske pohode. Brez omembe alpskega živalskega in rastlinskega sveta tudi ne gre. Ob turističnih tablah ob poti nam je pripovedovala o zanimivih prilagoditvah rastlin in živali v tem okolju.
Naš pohod po dolini Ravenske Kočne do obsežnega melišča Na Prodeh je bil zaradi lepega in sončnega vremena, lepe narave in bogatega znanja naše vodnice zelo prijeten. Zaključili smo ga s kosilom na turistični kmetiji Olipje.
Po naših hribih in gorah je vse več obiskovalcev, ki uživajo v vsem, kar nam je dala narava. Večina seveda spoštuje vse, kar nam je narava dala. Pa naj vseeno zaključim z napisom, ki je na eni od tabel ob poti: ” Šopek gorskega cvetja ni več trofeja, temveč dokaz naravovarstvene nerazgledanosti in nizke kulture”. Upajmo, da tak napis ne odleti mimo oči in ušes.