torek, 30.5.2017

Pred 16 leti smo se Svizci štirih sosednjih občin na pobudo Elice Brelih odločili, da bomo poleg izletov, ki so potekali že nekaj let, organizirali tudi pohode. Vsak tretji četrtek v mesecu od septembra do junija smo se odpravili na večurni pohod po naši lepi Sloveniji. V začetku je skupina štela nekaj čez deset udeležencev. Novica o prijetnem druženju v naravi se je razširila še med ostalimi upokojenci s področja šolstva in število udeležencev je naraščalo iz meseca v mesec. Ko je po dolgih letih odličnega vodenja skupino zapustila Elica in je njeno delo prevzela Sonja Zalar Bizjak, je bilo vpisanih okrog 50 pohodnikov. Zadnja leta pa  število upada zaradi različnih vzrokov. Na prvem mestu so bolezni, saj skupina ni vedno »mlajša«, pa tudi zaradi nezainteresiranosti večine novih upokojencev. Zato smo zelo veseli, ko se nam pridruži kak novi član. Pred kratkim sta se skupini priključili Jana Ahčan in Ida Kačič. Želimo, da bi se med nami dobro počutili!

Naš majski pohod na Kucelj na Čavnu je bil še posebno zanimiv za peščico pohodnikov, ki smo bili na tem hribu že pred 16 leti. To je bil namreč naš prvi pohod. Tokrat se nismo vozili v minibusu, saj nas je bilo veliko več kot prvič. Imeli smo smolo, da je bila cesta od Cola proti Predmeji zaradi cestnih del zaprta, zato smo se morali spustiti v Ajdovščino in se po ozki cesti  dvigniti na Predmejo. Del poti proti Čavnu smo se peljali z avtobusom, nato pa se »sprehodili« do jutranje kavice v planinski koči Antona Bavčarja. Kmalu je sonce že močno grelo in v nadaljevanju poti nam je kar prav prišla  gozda senca skoraj  do vznožja travnatega Kuclja. Čeprav je  avrikelj, ki na gosto porašča pobočje Kuclja, že odcvetel, so nas razveseljevali pogledi na drugo cvetje, ki ga tudi zdaj ni bilo malo in je imela naša Sonja za vsakega odlično razlago.

Z vrha je bil prelep razgled na celotno obzorje in smo lahko preštevali vse vrhove, ki jih z naših poti že poznamo. Spomnila sem se naše prijetne sopotnice Rozalije, ki je pred 16 leti pri 82 letih  kljub zdravstvenim težavam pririnila na vrh in bila presrečna. Zgledujmo se po njej!

Cesta s Predmeje na Čaven vodi skozi lep bukov gozd

Na robu planote se nam je odprl čudovit pogled na rob Trnovskega gozda s Sinjim vrhom, planotast Nanos in vasi ter mesta v Vipavski dolini

Zapustili smo gostoljubno koča Antona Bavčarja …

… in kmalu zagledali naš cilj – vrh  Kuclja

Prav nihče ni počakal na vznožju Kuclja, vsi so hoteli na vrh

Namesto avriklja je za rumeno barvo na skalovju poskrbel gozdni šebenik

Na vrhu se je prilegel počitek v družbi narcis

Razgled na vse strani nas je spremljal tudi pri spustu s Kuclja

Čudovit dan bo vsem Svizcem ostal v trajnem spominu

Zapisala: Stanka Grbec
Foto: Sonja Zalar Bizjak