ponedeljek, 10.7.2017

Svizci smo se razveselili, ko smo zvedeli, da se bomo sprehodili po Menini planini, saj  tam še nismo bili.

Menina planina  je dobila ime po menihih iz gornjegrajskega benediktinskega samostana.

Gornji Grad je še dandanes največje naselje v Gornjegrajski kotlini, ki se ponaša z največjo katedralo v Sloveniji.

Pred kočo na Menini

Menina planina je predalpska planota Kamniško Savinjskih Alp  z  nadmorsko višino med 1200  in 1500 metri . Na severni strani je porasla z mešanim gozdom, sicer pa so na  planoti  obsežni   pašniki. Ker so tla v večini apnenčasta, je svet poln vrtač, brezen in jam. V neposredni bližini planinskega doma se nahaja brezno Jespa. Ima tudi jezero  Biba. Jezero Biba je nastalo na  področju neprepustnih skrilavcev in nikoli ne presahne. Dolgo je cca 90  in široko 40 metrov in je pomemben vir vode.

Metka se ni mogla upreti vonju kamniške murke.

Na obsežnih pašnikih raste veliko alpskih cvetlic in zelišč. Mednje sodi tudi  kamniška murka, ki raste le v Kamniško Savinjskih  Alpah in Karavankah. Kamniška murka ima večbarvne cvetove in prijetno diši, kar smo ugotovili tudi mi, saj smo zaradi  vonjanja  nekateri  šli kar na kolena.

Skalni jetičnik.

Številni kali omogočajo pašo živine.

Občudovali smo še navadno majnico in skalni jetičnik, ki je sicer drobna rastlinica, a s svojimi živo modrimi cvetovi in sredinskim rdečim krogcem zanimiva  in opazna.

Najvišji vrh je Vivodnik, kjer je tudi  razgledni stolp. Na naši poti proti Šavnicam in Golemu vrhu smo srečevali veliko pašne živine. Menina daje zavetje tudi divjadi, kot so gamsi, srne, jeleni  itd.

Proti Šavnicam mimo palčkovega gozda.

“Vrtiček” podkvic v odcvetanju.

Skupinska na Golem vrhu.

Ko smo se povzpeli na Goli vrh, se nam je odprl čudovit pogled na Kamniško Savinjske Alpe Snežnik, Trnovski gozd  in vse tja do  Sljemena nad Zagrebom.

Na planoti je več spominskih obeležij.

Na Menini so se med NOB zadrževale  partizanske enote, o čemer pričajo spominska obeležja. Planota je najbolj obiskana poleti.

Čisto svež smerokaz.

Tudi mi smo srečevali skupine in posameznike. Prežeti z nepopisnimi lepotami tega naravnega bisera smo se vrnili v lep planinski dom, kjer so nam postregli  okusno kosilo. Sledil je povratek preko Trojan.

Ob tej priložnosti se v imenu pohodnic in pohodnikov iskreno zahvaljujemo Sonji, Elici in Milanu, da so pripravljeni svoje znanje in izkušnje deliti z nami. Komaj smo se poslovili, pa se že pogrešamo. Srečno in nasvidenje v jeseni, ko bomo znova odkrivali in občudovali bisere Slovenije.

Svizci iz Borovnice

Slike: Šmuc Kostja in Milan Jerman