ponedeljek, 13.3.2017

V februarju smo Svizci krenili na pohod po Živem muzeju Krasa. Vodenje smo prepustili vodniku Milanu.

Živi muzej Krasa se nahaja na stičišču med Sežano, Lipico in slovensko-italijansko mejo. Ta kraški prostor je zaznamovala čudovita narava in izjemna kulturna zakladnica. Tu so tla apnenčasta, zato so voda, burja in vplivi Mediterana ustvarili krajino, ki jo je skozi stoletja sooblikoval človek tako, da je čistil gmajno. Kamenje je zlagal v griže ali suhe zidove. Posebej zanimive so  pastirske hiške.

Spomini na otroška leta

Gradil je kale za napajanje živine in štirne za pitno vodo. Za ureditev kalov so izkoristili naravne kotanje, ki so jih zatesnili in zaščitili s kamnito oblogo. V zimskem času so kali služili za pridobivanje ledu, ki so ga hranili v ledenicah. Poleti so ga vozili mesarjem, v hotele in ribarnice.

Skupinska pred Golokratno jamo – udornico globoko 120 m

Svizci okoli kapitalnega jurčka

Površinske oblike apnenca imajo posebna imena kot so žlebiči, škraplje, škaune, kamnite mize – gobe, osamelci… Bolj globoke, strme oblike z ozkim dnom, so vrtače, globlje in obsežnejše so udorne doline. Najbolj znana udorna dolina je Golokratna jama.

Pod štiriglavim borom

Luknjica pri luknjici, tudi to je kras

Milan nas je opozoril tudi na kamnite mejnike, ki so urejali zemljiška razmerja.
Vreme je bilo na naši strani, saj nas je grelo sonce. Vsi prevzeti od narave smo pozabili na čas.

Na Resljevi poti

Prihod v Lipico

Pohod smo zaključili v Lipici, kjer nas je že čakal avtobus in  nas odpeljal  na zasluženo kosilo.
Lepa hvala našim vodnikom, ki nam lepšajo pohodniške dneve.

Zapisali: Vuleta Jana in Tatjana Pivk
Foto: Milan Jerman