ponedeljek, 10.4.2017
Kadarkoli smo se peljali preko Trojan po Savinjski dolini, smo zagledali hrib, na katerem stoji mogočna dvostolpna cerkev. Ali bomo kdaj stali tam gori? Želja se je udejanjila 4. aprila, ko smo se z vodnikom Milanom odpeljali v Šmartno ob Paki, kjer smo zapustili avtobus.
Opremljeni z nahrbtniki in pohodnimi palicami smo krenili po asfaltni cesti proti našemu cilju, Gori Oljki. Pot ni bila samo asfaltna, tudi makadam je škripal pod nogami. Narava se je ravno začela prebujati, nekatera drevesa so že v cvetenju, pomladanskih cvetic pa v izobilju. Pot nas je vodila po cesti ob Hudem potoku, ki je svoje ime opravičil ob obilnejših padavinah. Milan nas je opozoril na draslje, erozijske vdolbine ali kotanje, ki nastanejo zaradi vrtinčenja proda v strugi.
V zvoniku cerkve na Gori Oljki je zvon oznanjal dvanajsto uro, ko smo prispeli tik pod vrh. Kar malo utrujeni smo bili in ko smo pred planinsko kočo zagledali klopce, smo kar hitro posedli in naročili osvežujočo pijačo. Sonce je prijetno grelo in nam posušilo premočena oblačila. Dobro smo se podprli z enolončnico in svežim kruhom.
Sledil je ogled baročne cerkve, ene najlepših in najbolj izpostavljenih v Sloveniji. Milan nam je o cerkvi povedal veliko zanimivega. Pod cerkvijo smo si ogledali tudi podzemno svetišče z božjim grobom.
Gora Oljka je kraški osamelec, ki se dviga nad nasadi hmelja v Spodnji Savinjski dolini. Dobro je vidna iz avtoceste med Vranskim in Celjem. Nanjo se lahko povzpnemo po več poteh.
Čas je hitro mineval in ko smo si vse to ogledali, smo počasi krenili proti dolini. Oblaki na nebu in grmenje nas je opozarjalo na nevihto. Ko smo hiteli proti avtobusu, nas je pozdravila ploha. Takoj smo se opremili z dežniki in anoraki. Brez slabe volje smo se prepustili dežnim kapljam, saj je narava že nekaj časa kar klicala po dežju. Razveselili pa smo se avtobusa, ki nam je prišel nasproti.
Tako je minil dan, drugačen od drugih, poln zanimivosti ,veselja in spoznavanja še enega kotička naše lepe dežele. Hvala vodniku Milanu in naslednji mesec nasvidenje.
Zapisala: Fani Šurca, Foto: Fani Šurca