ponedeljek, 12.6.2017

Zaradi slabega vremena v torek, smo se Vandrovke za spremembo odpravile na pohod v četrtek, 8. junija, na Menino planino. Dva manjša avtobusa in dva vodnika sta nas popeljala proti Gornjemu Gradu. Pot je bila kar dolga in ko smo prispeli na preval Črnivec, smo si privoščili obvezno kavico, saj brez nje ne gre.

Po postanku smo pot nadaljevali proti Menini planini in to do koče. Med potjo nas je spremljala zelo lepa narava. Po dolinah so se  podile megle, mi pa  soncu naproti. Pred kočo smo izstopili iz avtobusa in se napotili proti Šavnicam in Golemu vrhu. Pot je bila nepopisno lepa, polna gorskih cvetic in zdravilnih zelišč. Nekatere Vandrovke so jih med potjo nabirale. Pašniki so bili polni krav in nekaj konj, ki so nas lepo pozdravljali. Pot je bila prijetna in poučna. Vodnika Elica in Milan sta vedela veliko poučnega povedati. Med potjo smo se ustavljali, opazovali krasno naravo in uživali v zdravem zraku. Z Milanom sva te lepote  prenesla na najina fotoaparata in nastalo je res veliko fotografij, ki so sedaj že shranjene v računalniku. Ko bodo v zimskem času sivi in turobni dnevi, si bomo ogledovali te krasne posnetke. To je bila pravljica, ki je prehitro minila.

Menina planina je prostorna, večinoma gozdna planota, ki spada h Kamniško Savinjskim Alpam. Nadmorska višina je med 1200 in 1500 m. Sestavljajo jo večinoma dolomiti in apnenci. Kraško površje je polno brezen, vrtač in kotličev. Ime je dobila po menihih iz gornjegrajskega samostana, ki mu je nekdaj pripadala. V 19. stoletju je bilo na Menini planini zelo razvito oglarstvo. Med drugo svetovno vojno so tu potekali hudi partizanski boji proti okupatorju. Nekoč je bilo to največje planšarsko območje v Kamniških planinah, takoj za Veliko planino. Najvišji vrh na Menini planini je Vivodnik, kjer je tudi razgledni stolp. Najlepši razgledi pa so  z Golega vrha. Planino krasita tudi jezero Biba in jama Jespa.

Dan se je prevesil v popoldanski čas in že smo se zadovoljni z Golega vrha vrnili v Dom na Menini. Čakalo nas je okusno kosilo in hladna pijača. Družba je bila razigrana in zadovoljna, a morali smo se odpraviti proti domu.

V imenu vseh se še enkrat zahvaljujem Elici in Milanu, v upanju, da gremo še na kakšno tako lepo pot, kot je bila ta.

Zapisala: Fani Šurca, Fotografije: Fani Šurca, Milan Jerman