Vika Končan, 8.4.2019
Aprilski pohod Vandrovk bi skoraj odpadel, ker je bil naš vodnik Milan zadržan, pa se je Elica odločila, da ga nadomesti.
Vedela je, kako težko čakamo na pohod izven domačega območja.
Lepega aprilskega jutra smo se odpeljali na obrobje Trnovskega gozda. Ustavili smo se na Otlici nad Ajdovščino. Malo ostrejši veter nas je spodbudil, da smo kar hitro stopili proti robu »otliške » planote. Ustavljali smo se le ob ogledih zgodnje pomladanske flore: pomudili smo se ob spomladanski lopatici, podlesni vetrnici in njeni sorodnici zlatični vetrnici, v zavetju črnega bora se je budil avrikelj ali lepi jeglič. Povohali smo navadni volčin, na povratku pa nas je razveselil čudovito moder šop spomladanskega svišča.
Naš poglavitni cilj pa je bilo Otliško okno. Elica nam je povedala legendo o nastanku le tega, pa tudi razložila delovanje vode na različno topne apnenčaste kamnine. Tisti, ki ga od blizu še niso videli, so se pod vodstvom vodnika Jožeta spustili do roba in pokukali skozi velikansko kamnito odprtino v Vipavsko dolino.
Še pred to naravno posebnostjo smo se ustavili ob piramidi iz tamkajšnjega kamenja. Postavili so jo na mestu z močno zemeljsko energijo, pod njo pa se v globoki vrtači vije prav tako kamniti polž, zložen kot suhozid. Avtor te zanimive stvaritve je gradbenik Damjan Popelar.
Po malici smo polni energije krenili proti Predmeji in se povzpeli na Otliški maj, od koder se nam je odprl prelep pogled na Vipavsko dolino, njeno zaledje in na Čaven ter Golake.
Ob vznožju Parkljevca smo se vrnili na Otlico, od tam pa z avtobusom na Col, kjer nas je čakalo okusno kosilo.
Doživeli smo vsebinsko bogat in prelep sončen dan.
Hvala Elici in vodniku Jožetu, ki nas je spremljal.
