Fani Šurca, 15.1.2020
Leto 2020 se je začelo in naša pohodniška skupina je prvi torek, 7. januarja, krenila na Koreno nad Horjulom.
Obiskale smo ga že v pomladnem času 2012, ko je bila narava v polnem razcvetu. Seveda smo se ponovnega obiska razveselile.
Zjutraj smo se v Horjulu ustavili na obvezni kavici. Naša vodiča Frenk in Jože sta nas seznanila kako bo potekalo to pohodniško dopoldne. Avtobus nas je zapeljal do Samatorce. Nadeli smo si nahrbtnike, obvezne palice in pot pod noge. Tudi rokavice so prav prišle saj je bilo kar hladno,ampak čim višje smo šli topleje je bilo in modro nebo in čudovito sonce nas je spremljalo. Devetindvajset pohodnic in trije pohodniki smo počasi se dvigali proti Korenu. Pot je bila asfaltna in tudi nekaj gozdne poti posute z listjem. Večkrat smo se ustavili, si ogledovali naravo in vodiča sta povedala tudi zanimljivosti.
Koreno se nahaja na višini 729 n.m. Domačini ga imenujejo Karena. Pri cerkvi sv. Mohorja Fortunata smo se ustavili in imeli malo odmora za malico. Od tu je je krasen razgled na Ljubljansko kotlino, Krim, Planino na Zaplani, ter na Škofjeloško hribovje Polhograjske dolomite. Na Koreno vodi osem poti, dostop je možen z južne in vzhodne smeri.
Ura na cerkvi je odbila enajsto uro in mi smo naredili še nekaj fotografij in se počasi odpravili navzdol po drugi poti. Ta pot je bila daljša, asfaltna in kar utrujajoča. Frenk je rekel, da smo šli čez “grdo dolino”, ampak to ja majhna vasica s nekaj hiškami, ampak lepa vasica. Po dolgi poti smo končno prišli do avtobusa in se odpeljali v Podolnico. Čakalo nas je kosilo in pijača. Hitro smo se okrepčali in kljub utrujenosti smo si obujali dopoldanske utrinke.
Mogoče se bomo čez nekaj let spet vrnili in tretjič prehodili pot do Korena. Skupina Vandrovk se zahvaljuje Frenku, Jožetu in tudi našemu Andreju, ki vedno rad pomaga. Srečno do naslednjega pohoda!!