petek, 10.2.2017

Živi muzej Krasa je prava učilnica v naravi in Vandrovke smo jo doživele v torek, 7. februarja, ko nas je pot vodila  po stari cesti  Avstro-Ogrske od Sežane do Bazovice. Šele tu smo lažje razumele pesnika Srečka Kosovela, ki je v svojih pesmih opeval lepote Krasa.

To je območje s tipičnimi kraškimi pojavi kot so škraplje, žlebiči, vrtače, uvale, udorne doline, brezna in podzemne jame. Del tega nam je vodnik Milan tudi pokazal. To območje meri približno 700 ha in je opredeljeno kot ekološko pomembno območje. Njegov večji del pa spada v Naturo 2000.  Predstavlja naravno in kulturno dediščino Krasa, ki  se razteza med Sežano, Lipico in bivšo slovensko-Italijansko mejo. Milan je tudi povedal, da se je po tej stari poti za časa Avstro – Ogrske s kočijo vozila avstrijska cesarica in madžarska kraljica Elizabeta Bavarska z nadimkom Sisi z Dunaja v Trst. Danes so urejene  čezmejne rekreacijske poti in  označene interesne točke, skoraj pol stoletja pa je bilo celotno območje zaprto za prost dostop.

Del poti smo prehodili po  makadamski cesti,  največ pa  smo se gibali po gozdu, kjer se prepletajo mehke gozdne poti  med borovci.  Zaradi burje je rahlo šumelo  med mogočnimi krošnjami dreves. V zraku pa smo začutili dih pomladi, po tleh  so nas na to spominjali  zvončki, ki  so že krasili tla.

Vreme nam je namenilo tudi nekaj  sonca in vzdušje je bilo še boljše, zato utrujenosti sploh nismo čutili.

Izgubljeno energijo  smo  nadomestili  v  Lokvi in  tako je bil naš dan popoln.
V naš mozaik pohodov smo Vandrovke dodale še en kamenček, ki nam bo ostal dolgo v spominu.

Hvala vodniku Milanu za novo doživetje.

Besedilo: Fani Šurca
Foto: Fani Šurca, Milan Jerman