Fani Šurca, 14.5.2019
Končno se je vreme toliko ustalilo, da smo se v torek, 7. maja, lahko odpeljali na Gorenjsko v Begunje.
Ustavili smo se pred hišo znanih Avsenikov. Že ob kavici smo bili dobro razpoloženi; veliko žensk, veliko besed. Tudi tri pohodnike smo imele s seboj. Vodnik Milan, Marko in Andrej so se kar hitro vključili v žensko družbo.
Nato nas je Milan usmeril proti gozdu na pot za Sveti Peter. Pot je bila kar strma in malo nevarna, zato je bilo potrebno previdno hoditi. Večkrat smo se ustavili, da smo se malo oddahnili in si ogledovali okolico. Milan je med potjo povedal marsikaj zanimivega in poučnega. Ob poti je veliko rastlinja in ponovili smo nekaj znanja iz botanike.
Čeprav smo utrujeni prišli do cerkve, smo bili veseli razgleda na Gorenjsko in okoliške vrhove. Cerkev sv. Petra stoji na višini 839 m n. višine. Najprej smo pozdravili domačinko, gospo Milko, ki nas je lepo sprejela, nam razkazala notranjost cerkve in povedala malo zgodovine. Gospa Milka, po domače Gorjakova, ima poleg cerkve hišico in vsak dan jo obišče veliko pohodnikov. Je tudi pesnica in zelo prijetna gospa.
Pot smo nadaljevali proti Sankaški koči, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Prijazna gospodinja nas je hitro postregla, mi pa smo si nabirali novih moči ob počitku. Ta koča se nahaja nekoliko višje nad Sv. Petrom na višini 867m. Ko stojiš pred kočo, se odpre lep razgled proti zahodu, kjer vidimo Gorenjsko in njene gore. Najlepši pa je bil pogled na Bled. V daljavi se je videlo jezero, otoček s cerkvico in Blejski grad. Oko se spočije, ko gleda ta naš biser Slovenije.
Vodnik Milan je naznanil odhod in morali smo se posloviti od koče in razgledov. Lep dan smo preživeli, saj je narava tako polna lepot pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno.
Hvala vodniku Milanu, ki nam je spet polepšal dan.
Vidimo se na naslednjem pohodu!