Dva meseca poletnih počitnic je kar prijalo. Naše jutranje zbirno mesto je ob 8.00 uri pred Društvom upokojencev Vrhnika. Metka je pripravila poimenski seznam udeleženk za Covid-19, ki mora biti obvezen po nalogu stroke in NIJZ. Tudi maske smo imele pripravljene in hodile naj bi na razdalji 1,5 m, kar je malo težje.

Fani Šurca Četica koraka.

Točno ob 8.00 uri smo zastavile našo pot. Dobra volja je hitro pregnala rahel dež in 26 pohodnic je korakalo skozi Vrhniko do dolgih njiv. Odcepile smo se na makadamsko pot proti tankovski cesti. Četica je bila kar dolga, saj smo skušale upoštevati razdaljo. Veliko smo si imele povedati, saj se nismo videle dva meseca. Vodnica Ana nas je lepo vodila. Nekajkrat smo se ustavile, se malo osvežile z vodo, ki jo imamo vedno s seboj v nahrbtnikih.

Fani Šurca Narava se že spreminja v jesen.

Opazile smo, da se narava kar hitro spreminja; to zadnje deževje je naredilo spremembo. Hodile smo po tankovski poti, saj je bilo za gozd premokro. V zraku se je čutila sopara, ki je napovedovala popoldanske nevihte. Čas hitro teče in že smo se povzpele po klancu, ki je kar precej strm. Ta klanec menda nima imena, sem poizvedovala, pa nihče ni znal odgovoriti. Nekaj je asfalta in nato se nadaljuje po makadamu. Ko smo prišle do vrha smo se odcepile za Gabrče. Tu je bila pot že lažja. Lepe hiše z urejenimi vrtovi so nas navduševale. Veliko sadja na drevesih se ponuja, za ozimnico se ni treba bati.

Fani Šurca Jesenske ciklame.

Kar hitro sta minili dve uri in preostala nam je še kavica pri Krajncu. Malo utrujene smo se posedle zunaj na vrtu, Franci pa nas je kar hitro postregel.

Minil je prvi jesenski torek in razšle smo se v upanju, da se naslednji torek spet snidemo.