Ivanka Sluga, 25.10.2019
Ni toliko prevoženih kilometrov, kot je poraba časa za tisto vijugasto in zdelano pot polno tovornjakov, vendar z malo strpnosti se pride na cilj. Že veste v katero smer smo se podali, če omenim še Hudo luknjo?
Na Koroško nas je vodila pot, že malo jesensko je bila obarvana pokrajina, lepa in sončna. Kostanj zori, Martin se bliža in že tradicija je, da vrhniški upokojenci v tem času obiščemo eno slovensko podeželje; malo izletniško in malo kulinarično.
V zavetju Uršlje na eni strani, na drugi Pohorja, leži Slovenj Gradec, ki je tudi središče koroške regije. Ima urejeno mestno jedro, poznano po številnih kulturnikih in umetnikih; vredno je bilo ogleda.
Odkrivati in obiskati je treba to neokrnjeno koroško naravo, skrivne kotičke naselij, ki se dvigajo tudi pod visoke vrhove. Doživeti gostoljubje domačinov na številnih turističnih kmetijah, ki so tu po Koroškem kar pogoste.
V vasi Šentanel pri Marin je ena takih turističnih kmetij, kamor smo se pripeljali mi in tu doživeli res tisto pravo gostoljubje z dobro domačo hrano in koroškimi specialitetami. Imeli smo čas za druženje, ples, petje in sprehod po vasi. Prijetno nas je pobožalo sonce na njihovem dvorišču, od koder sta se v svoji lepoti kazali Peca in Uršlja. Kaj bi še lepšega hoteli? Žal pa je ura prehitro določila čas za odhod.