E. Brelih, 7.10.2019
Ker je ponekod še zjutraj deževalo, smo se Zimzeleni odpeljali na Jezersko, kjer smo pričakovali prijaznejše vreme. Nismo se zmotili. Le po najvišjih vrhovih so se preganjale meglice, sicer pa je sijalo prijetno toplo jesensko sonce.
Jezersko je gorska kotlina, ledeniškega izvora, med Karavankami in Kamniško Savinjskimi Alpami z mnogimi ledeniškimi morenami.
To je raj za ljubitelje prvobitne narave z mogočnimi ostenji, pod njimi pa travnata območja Ravenske in Makekove Kočne – dveh idiličnih dolin, ki so izhodišča za prave gorske ture.
Že sam sprehod po dolini s pogledi na pobočja, porasla s skrivenčenim rastjem in skalnatimi brazdami je pravo doživetje. Ob lepem vremenu pa še pogledi na visokogorsko postojanko – Češko kočo na Spodnjih Ravneh in na Ledine ter verigo dvatisočakov. Osrednja privlačnost Jezerskega pa je umetno jezerce – Planšarsko jezero s kočo, kjer poskrbijo za razvajanje brbončic.
Tudi Zimzeleni smo se sprehodili po dolini Ravenske Kočne proti Prodom in uživali neokrnjeno naravo, do Karničarjeve gorske postojanke. Tam pa nam je zastal korak, vzeli smo si čas in se spomnili na velikega gornika, alpinista in gorskega reševalca, Dava Karničarja, ki je tragično preminil nekaj dni pred našim pohodom.
Spominjali smo se srečanj z njim in mu namenili minuto tišine.
Ker smo bili tisti dan bolj turistično naravnani, smo se sprehodili še do postaje žičnice in se nato po drugi poti vračali proti Planšarskemu jezeru, kjer nas je čakalo prijetno druženje ob okrogli obletnici naših dveh pohodnikov.
Bogato smo se založili s kalorijami, se posladkali, poslikali in nato zadovoljni krenili proti domu.
Na Jezerskem smo bili že večkrat, a vsakokrat je drugače in vedno zelo prijetno, pristno, ker Jezerjani ohranjajo divjost narave in stavbno arhitekturo, ki je podrejena vremenskim razmeram visokogorskega sveta.