Krim je z 1107 metri višine vsem dobro poznan vrh, saj se visoko dviguje nad ravnino na južni strani Ljubljanskega Barja. Je sijajen razglednik, kar so prepoznali že avstrijski zemljemerci in ga v letih 1817-1828 postavili za koordinacijsko izhodišče za izmero katastra. Še danes ima isto vlogo kot trigonometrijska točka 1. reda.

Željko Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Na odcepu ceste za Krim smo zapustili avtobus.

Željko Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Na vrh Krima smo se povzpeli po cesti, spotoma pa se seznanili še z drugimi možnostmi vzpona.

Na Krimu smo že bili, vendar smo ga za novembrski pohod izbrali zaradi bližine Vrhniki, ker nas je maskota Zimzelenov, petinosemdesetletni Janko povabil na praznovanje, ki ga nikakor nismo želeli zamuditi.

Željko Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Kmalu nas je zajela megla, ki je prekrivala vrh.

Željko Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Če ni cvetja, pa vzorec listov pritegne pogled.

Zjutraj so meglice prekrivale Barje, sivi nizki oblaki pa Krim in jugozahodnik je vlekel skozi že skoraj prazne veje. Avtobus smo zapustili pri križišču za Iško vas in se po cesti odpravili proti vrhu Krima. Višje smo bili, bolj gosta je bila megla. Veter je otresal kaplje z vej, dežja pa na srečo ni bilo. V koči so nas gostoljubno sprejeli, tu smo se spočili, ogreli in napolnili želodčke. Razgleda seveda nismo bili deležni in po isti poti smo se vrnili do mesta, kjer nas je čakal avtobus. Na poti smo se še ustavili v Borovnici pod edinim stebrom, ostankom znamenitega železniškega viadukta južne železnice, zgrajenega leta 1856, potem pa se odpeljali na Vrhniko.

Željko Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Tudi v megli ima gozd svoj čar.

Željko Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Tokrat se z balkona Doma na Krimu nismo razgledovali.

Željko Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Pred odhodom nazaj pa še obvezna skupinska slika.

Željko Jadanić, Sonja Zalar Bizjak V Borovnici smo občudovali delo gradbenih mojstrov 19. stoletja.