Do koče Mladika, ki je med tednom zaprta, vodi obilica različno dolgih nezahtevnih, manj ali bolj strmih poti. Skupina 40 pohodnikov pa si je izbrala kar cesto, da bi čim bolj uživali prijeten dan in se pogovorili o zanimivostih, saj je od prejšnjega pohoda minilo kar en debel mesec, pa še novoletni prazniki so bili vmes.

Sproti smo se ustavili ob spomeniku, ki stoji v spomin na žrtve druge svetovne vojne.

“Gamsi in srnice” so se zapodili po ozki skalnati poti navkreber, ostali pa smo se zlagoma dvigali po cesti.

Vsi smo obšli mogočen oddajnik, nato pa si pri koči privoščili malico in se razgledali po Postojnski kotlini in bližnjih hribih od pobočij Javornikov, SV. Trojice do Brkinov in Vremščice. Več pa se danes ni videlo, a že to je bila nagrada.

Po skupinskem posnetku smo se vračali k avtobusu in srečevali mlado in malo manj mlado množico rekreativcev, ki si, tako kot mi, krepijo zdravje z obiskom hriba.

Verjetno so Postojnčani, če že niso pozabili, ponosni na to, da so davnega leta 1964 snemali dele filma Winnetou prav pri koči Mladika.

Ker nas je čakalo še prijetno opravilo, praznovanje 70 letnice dveh naših, smo pohiteli k avtobusu, kjer je bilo slišati veselo kramljanje in podoživljanje lepo preživetega dneva. Ta drugi del današnjega druženja pa je bil tudi doživetje zase.

Da bi nam bilo dano še dolgo obiskovati hribe, hribčke in kuclje!