Jesenski plodovi krasijo mnoga drevesa.

V objemu Nanosa, Snežnika in Slavnika se dviga široko razprostrta, od vseh strani vabljiva dama – Vremščica. Tja smo se namenili tudi mi.

Z roba Košanske doline smo krenili proti vrhu Vremščice.

Po uri in pol nezahtevne hoje smo prišli do nove cerkvice sv. Urbana z izredno lepimi kamnoseškimi detajli. Cerkvica je zrasla v letih 2005 do 2009 iz ostalin predhodnice, nekaj pa iz na novo obdelanega in pripeljanega kamna.

Sijajnih razgledov sicer nismo imeli, a sv. Urban nas je vzel v svoje zavetje.

Vredno ogleda. Od cerkvice smo se podali na vrh Vremščice (1027 m), kjer nas je dodobra prepihalo in obrilo kot gole travnike po vršnem delu.

Široko razprostrta, svojeglava in vabljiva gora v vseh letnih časih.

Zaradi meglenega ozračja tudi razgledov na sosednje hribe ni bilo, zato smo se kar hitro po isti poti vrnili v dolino.

Obriti travniki, skodrane bukve, razmršene frizure in sproščujoči koraki – vse to bo ostalo za spomin na Vremščico.

Preživeli smo še en lep jesenski dan v naravi in v prijetni družbi.

Foto: Željko Jadanić