Ivanka Sluga, 19.2.2020

Na seznamu pohodov Zimzelenov je bila tudi Pot sedmih kalov ali “Kamnita pot okoli Repentabra”. Tako so pot poimenovali snovalci razvojnega združenja Repentabor, ko so pripravljali lepo povezovalno pohodno pot med kraji na slovenski in italijanski strani.

Z vodičko, ki ima dovoljenje za vodenje čez mejo, smo pričeli pot v kraju Voglje. Pot je bila tematska, polna zanimivega, povezovalna nit pa so bili kraški kali.

image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Voglje, kraška vasica ob meji, začetek naše krožne poti.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Lokalna vodička je povedala marsikaj zanimivega.

Kali dandanes ne služijo več prvotnemu namenu. Ko še ni bilo vodovodov, pa je bila voda iz kalov edini vir za življenje. Lepo je, da se ohranjajo in vzdržujejo.

image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Suhozide iz preteklosti poraščajo mahovi.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Kraška gmajna v bližini Repna, kjer še pasejo živino.

Predstavljene so nam bile vasi na tej in oni strani, ki so bile od l. 1857 združene in njihova fara je bila Repentabor. Krivična delitev tega prostora se je naredila leta 1947, ko je nastala nova meja in razdelila te ljudi. Kar naenkrat so Slovenci ostali brez občine, brez fare, obdelovalna zemlja je bila na oni strani, prekinjene so bile vse sorodstvene vezi, kajti ljudje se niso mogli več nemoteno obiskovati. S kasnejšo postavitvijo dvolastniškega mejnega prehoda jim je bilo življenje olajšano. Z odpravo šengna pa so se spet vzpostavili bolj povezovalni odnosi. Presenetilo nas je, da je v vasi Col slovenska šola, slovenski vrtec, da je župan že več let Slovenec, živeč v Vogljah.

image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Sredi Repna je prireditveni prostor in velik obzidan vodnjak.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Zimzeleni ob enem izmed kalov.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Kal Močilo je presahnil, saj že dolgo ni bilo dežja.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Kal v soseščini je obzidan in poln vode.

Kraj Repen je lepo ohranjena kraška vas. Vse domačije imajo nad vhodom kamnito ploščico z imenom domačije. Posebno lep je vaški trg, ki je bil obnovljen leta 2011. Tu se odvijajo različne prireditve, ena večjih je “kraška ohcet” po starih običajih, ki bo tudi letos konec avgusta.

image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Opuščen kamnolom apnenca.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Prvi kal ob poti, zabetoniran, pa še vedno pušča vodo.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak 4403 Prečkali smo državno mejo z Italijo.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Proti Tabru.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Pogled na vrh Tabra.

Nadaljevali smo pot proti Colu, prišli do kamnoloma in skozi gozdiček proti bližnjim »velikanom« Repentaberskim Stenam. To so apnenčasti osamelci, ki presegajo tudi 10 m. Še na Tabor smo se podali, razgleda kljub soncu ni bilo najboljšega in se po romarski poti spustili na pot literatov. Zaznamujejo jo trije pesniki Kosovel, Saba in Gruden. Vsem trem so ob poti postavljeni doprsni kipi.

image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Po romarski poti s Tabra.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Na Tabru stoji na skalo zidana kamnita srenjska hiša.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Cerkev Marije Nebovzete na Tabru je bila posvečena v svetišče.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Kip Iga Grudna, slovenskega pesnika iz Nabrežine, stoji pod Tabrom.

Še nazaj v Voglje smo se spustili, zavili še v Oštirjevo kmetijo z zelo dolgo tradicijo, nakupili suhomesnate izdelke, popili kozarček kraškega vina in tako zaključili lep dan.

image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Star vodnjak v Vogljah.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Repentabrske Stene – vrh enega apnenčastih osamelcev.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Visoki apnenčasti osamelci.
image

Ž. Jadanić, Sonja Zalar Bizjak Še ena igra narave.