petek, 3.11.2017

Sem vas spravil malo v zadrego s tem naslovom, saj se to ime malokrat sliši, kajne?! Že del imena nakazuje, da ima zvezo s posebnim polžem, ki simbolizira Višnjo Goro. Zdaj smo pa že bliže.

Pohod smo pričeli v središču Višnje Gore. Najprej nas je pritegnila bogata zgodovina tega območja, še posebno pa Valvasorjev vodnjak, ki so ga postavili leta 1872 v zahvalo, ker je Valvasor pisal o tem kraju. Krenili smo proti razvalinam  gradu Turn ( Stari grad), torej po delu Jurčičeve poti. Ravno tu poteka tudi Gozdna učna pot, ki je opremljena s 26 informativnimi tablami, na katerih so imena drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst. Ta pot se zaključi na Polževem, kjer smo si dali duška prijaznemu in toplemu poznojesenskemu soncu.

Malo pred cerkvico sv. Duha smo krenili v gozd proti zahodnemu  robu Kriško – Polževske planote. Še po gozdu smo se seznanili, zakaj se jeseni listje obarva v čudovito paleto toplih barv, a kmalu smo prišli na obsežne valovite travnike, od koder se nam je odprl pogled na najjužnejši nealpski tisočak ( Snežnik) pa  najvišji očak Triglav, na Kamniško – Savinjske Alpe in Karavanke ter Menino, Čemšeniško planino, zasavski Triglav – Kum in … Saj vsega ne znam niti našteti…! Korake  smo upočasnili, da smo lahko zajemali to sinjo modrino neba, mehkobno jesensko melanholijo grmovnic in prijazno umeščene vikend hišice na robu planote.

Spodaj ob avtocesti, ki se kot kača vije proti Trebnjemu, leži Grosuplje, ki je s tega dela planote precej večje kot s ceste, in mnogo vasic, zaselkov, ki ležijo na drugi strani ceste na valujočih dolenjskih gričih.

»Lepa in bogata  je ta naša deželica, pa kamor koli gremo, če jo znamo gledati s srcem«, smo si rekli in zavili na malico k Obrščaku, saj veste, k tistemu, kamor je hodil tudi Jurčičev dolenjski posebnež Krjavelj zabavat pivce s pripovedmi o kozi, ki je rada jedla sosedovo zelje, o »poštatljivem« konju in o hudiču…

Avtobus nas je pripeljal v središče Višnje Gore, na Mestni trg

V svežem jutru nam je prijala pot po prisojnem pobočju pod razvalinami Starega gradu

Ob poti smo občudovali bujno rastočo praprot jelenov jezik

Na učni skozi gozdove od Višnje gore do Polževega srečali številne drevesne vrste

Po malici na toplem soncu smo takole ovekovečili naš obisk Polževega

Potem smo se povzpeli na vrh smučišča Polževo in se od tam pričeli vračati, vendar po novih poteh Kriškega dela planote

Pred Novo vasjo se je odprl čudovit pogled na Grosuplje in okoliška naselja

Planotast svet pod Kriško vasjo je skrbno obdelan in pokošen, čeprav je v vasi veliko vikendov

Pod Kriško vasjo stoji cerkvica sv. Marije Magdalene, tu smo krenili desno in se v Pristavi pri Višnji gori vrnili na Jurčičevo pot