Ko smo se pripeljali v Vitovlje, smo le malo počakali, da se je dež unesel, nato pa krenili navkreber po gozdni poti kot romarji. Cerkev je zgrajena na skalni vzpetini na višini 605 m n.v., kjer je bila že starodavna romarska cerkev, ki je služila kot protiturški tabor s stolpi. Točnih virov, kdaj je bila cerkev sezidana, ni, prvič pa je omenjena v notarski listini 1361.

Željko Jadanić Zimzeleni smo se kljub dežju podali na to pot.

Željko Jadanić Kolona proti cerkvi Marijinega Nebovzetja.

Željko Jadanić Pinijev sprevodni prelec je vrsta metulja, katerega se strupene gosenice premikajo po tleh v dolgih kolonah.

Ker je postala premajhna, so jo v 17. stoletju razširili in obzidali. Leta 1944 so jo Nemci porušili, po vojni pa so jo domačini obnovili.

V prostoru za romarje smo pomalicali in čakali, da bo veter pregnal nadležno meglo po dolini, a zaman.

Če bi se to zgodilo, bi se lepo razgledali ob opisovanju o značilnostih in nastanku Vipavske doline; tako je bilo pa treba verjeti pripovedi.

Željko Jadanić Velike gmote breče ob poti.

Željko Jadanić Romarska cerkev je bila včasih protiturški tabor.

Vipavsko dolino so ustvarili veliki tektonski premiki. Tu je bilo nekoč morje, saj so našli številne fosile. Dolina je geološko sestavljena iz flišnega laporja, peščenjaka in nasutij iz vzhodne planote. Dolina je odprta proti JZ, od koder prihaja blagodejni vpliv iz morja. Na V jo obdaja kraško-dinarska planota. Gorski masivi v notranjosti hranijo veliko vode, zato so v dolini številni izviri med flišem in apnencem (Vipava, Hubelj, Lijak). Na stičišču teh svetov se srečujejo različna podnebja, zato v dolini pogosto zapiha močna burja.

Središče zgornje Vipavske doline je Vipava. Tržne pravice je dobila v srednjem veku. Ostanki srednjeveškega gradu samevajo na vrhu strmega hriba.

Pri Mrzli reki (Vipava) se je leta 394 n.št. bila strašna bitka med kršč. rimskim cesarjem Teodozijem in Evgenijem, ki je zagovarjal poganstvo. Zmagali so kristjani.

Željko Jadanić Megla nam je onemogočala razglede.

Željko Jadanić Brez skupinske ne gre.

Željko Jadanić Lične kapelice Križevega pota.

Željko Jadanić Kaktusi na prostem.

Željko Jadanić Cerkvica sv. Petra.

Željko Jadanić Zanimiv spomenik.

Rimljani so skozi Vipavsko dolino zgradili cesto. V današnji Ajdovščini je bila preprežna in poštna postaja Fluvio Frigido.

Italijanska okupacija je zadušila kulturni razcvet doline. V Bratinovi dvorani je bila imenovana prva slovenska vlada 5. maja 1945.

Podnebje in lapornata tla Vipavskih gričev sta primerni za vinogradništvo in sadjarstvo. Večina sedanjih mest in krajev se je razvila v srednjem veku. Značilnost starejših pozidav je nizkih z zaprtimi dvorišči.

Vipavska dolina je bila križišče med V in Z, zato so se pojavile nove rastline, kot so ajda, krompir in koruza. Posamezni izobraženi pridigarji kot Janez Svetokriški in predvsem Matija Vrtovec, ki je za tisk pripravil nasvete za umno vinorejo in druge kmetijske nasvete, so pripomogli k izboljšanju kmetovanja. Zdravnik in naravoslovec Mattioli iz Siene je že v 16. stol. proučeval čebele, ki so pomembne za opraševanje češenj, marelic in breskev.

Željko Jadanić Na turistični kmetiji.

Željko Jadanić Naj se ve, da je bil pustni torek.

Vipavci so že od nekdaj oskrbovali zaledje Trsta skupaj s Kraševci.

Ker pa je bil ravno pustni torek, smo si privoščili malo pustnega pridiha s pustno malico, maškare pa so odpravile korona virus v nekaj minutah, razdelile zdravila za preventivo in poslale nekaj naših pohodnikov na pregled. Le eden bi bil rad šel v gospodarjevo “karanteno”.