V aprilu letošnjega leta, zaznamovanega z epidemijo korona virusa Covid-19, so Svizci praznovali dvajsetletnico delovanja. Na pobudo Elice Brelih je bila aprila leta 2001 ustanovljena skupina ljubiteljev pohodništva, sestavljena iz upokojenih prosvetnih delavcev in šolskega osebja iz občin Vrhnika, Borovnica, Logatec in Brezovica. Nadeli so si ime Svizci, po sindikatu prosvetnih delavcev SVIZ. Prvih deset let je načrtovala in vodila pohode Elica Brelih, sedanja predsednica DU Vrhnika, drugih deset let pa planinska vodnica Sonja Zalar Bizjak.
Na pohode še vedno odhajamo enkrat mesečno, v vseh dvajsetih letih se jih je nabralo 167. V primeru res slabega vremena smo šli trikrat v muzej ali pa imeli potopisna predavanja s diapozitivi. Vseh udeležencev pohodov je bilo 4898, povprečno kar 29 na pohod. To je dolgočasna statistika, v teh številkah pa se skriva veliko doživetij ob spoznavanju številnih naravnih kotičkov Slovenije in aktivno preživljanje dni v dobri družbi, kar je za nas upokojence izredno pomembno. Kako močna je vez med nami so dokaz člani, ki aktivno sodelujejo v skupini Svizci vseh dvajset let. To so Stanka Grbec, Vika Končan, Mari Levstek ter zakonca Mari in Franci Zorc. Ob tej priliki so prejeli pisna priznanja. Seveda so naši pohodi prilagojeni starostni skupini, saj je med nami vedno več takih, ki so si že naložili osmi križ.
In kako smo praznovali? Brez pohoda seveda ni šlo. Sprehodili smo se okoli Vrhniških bajerjev, katerih zgodovina je prav zanimiva. Dotaknili smo se preteklosti od prazgodovine dalje, obudili spomin na opekarno, ko so s kopanjem gline nastale velike kotanje, ki jih je zapolnila voda. Zaradi močne rose smo se odrekli hoji prek travnikov in po trasi bodoče južne obvoznice nadaljevali skozi Verd do gostilne, kjer smo imeli krajšo interno prireditev od dvajsetletnici delovanja. S pomočjo tabele s seznamom vseh pohodov in fotografij preteklih desetih let smo obudili spomine na prehojene poti. In bili zadovoljni, da nam je bilo dano zaužiti toliko lepote in spoznati mnoge zanimivosti naše ljube Slovenije. Za konec smo si zaželeli, da bi se še dolgo družili.
Tekst: Sonja Zalar Bizjak
