ZIMZELENI NA ŽAREČEM KRASU
Prišel sem na Kras in ozdravel….(Srečko Kosovel)
26. 10. 2021
Še vedno pod vtisom prejšnjega pohoda po Mitski poti v okolici Rodika, smo se tokrat podali na Kras, v vas Dutovlje, ki slovi po pršutu in teranu. Legenda pravi, da je Kras nastal zato, ker se je bogu strgala vreča, v kateri je nesel kamen, da bi ga stresel v morje. Menim, da ni bilo le kamenje, ampak še nekaj, kar je padlo in naredilo pravi raj na tem prelepem delu naše Slovenije.
Kot vedno smo ob prihodu pričeli z jutranjo kavico. Tam nas je že pričakal vodnik Bogdan in odpravili smo se po Teranovi poti. Priporočam jo vsem, ki boste kdaj obiskali Kras. Ob poti med vinogradi in gmajnami, poraslimi z grmički jesensko žarečega ruja, nam je ob postankih povedal še toliko drugih zanimivosti, ki so popestrile naš sicer malce oblačen, pa kljub temu od jesenskih barv žareč dan.
Dutovlje je vas, ki zapisana že daljnega 1284. leta. Danes šteje cca. 700 prebivalcev in kar 50 je aktivnih vinarjev. Drugi pridelujejo teran bolj za hobi. Teran je bil znan že v Avstroogrski, saj so ga v manjših stekleničkah prodajali kot zdravilo. Marljivi Kraševci so izkoristili bogato prst jerovica z zasaditvijo trte refošk. Pohvalno je tudi, da veliko starih poslopij obnavljajo in pri tem spoštujejo arhitekturo naših prednikov. Vhodna vrata na hišah obvezno naredijo s kamnitim portalom, ki mu pravijo *kalona* in nanj vklešejo napis IHS ter znak za odganjanje zlih duhov.
Krajani so sami naredili Teranovo pot, na kateri smo spoznali: Bučnetovo domačijo, Duljni konc, najstarejšo Polhovo domačijo, Prireditveni prostor, Kraško železnico Transalpino iz začetka 20. stol., Avstroogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne, Skladišče municije med 1. svetovno vojno, Kaverno-zaklonišče prav tako iz tega obdobja, spominsko ploščo iz NOV, cesto Marije Terezije oz. semenjsko pot, Škavnico z vdolbino za zbiranje vode, hudomušnega Kamnitega vremenarja,… Naj omenim še Pepin pravi kraški vrt, ki je na hortikulturni razstavi l. 2009 v Angliji, osvojil najboljšo oceno v kategoriji Malih vrtov. Veliko zanimivosti nam je vodnik povedal o Borisu Pahorju, ki se je iz Trsta vedno rad vračal v Dutovlje in tam ustvarjal. Tu ima tudi spominsko sobo, katero smo ob koncu poti obiskali. Pohod smo, kot se spodobi, zaključili v kleti domačina, ki nam je postregel s kraško malico in odličnim teranom.
Zanimivo je, da so ob cesti postavljeni kamni, na katerih so ploščice z verzi pesnikov in slovenskih narodnih pesmi. Eden od njih je zapisan na začetku, drugi na koncu članka.
Organizatorka pohodov, Elica Brelih, me je prosila, če lahko kot nova pohodnica v skupini Zimzelenih, zapišem par besed o tem, kako se počutim v skupini. Elica hvala ti, ker si me povabila v skupino in hvala vsem, ki pripravljate s tematsko vsebino tako zanimive in ne pretežke pohode. Lepo mi je.
Kdor noče bit bolan, ta pije naj teran. (Sl. narodna)
Besedilo: Anka Grom
Foto in film Željko J.
